»Skrb za duševno zdravje ni le naloga posameznika, temveč je odgovornost vseh nas. Z ustrezno podporo, zdravimi medosebnimi odnosi in pozornostjo do svojih čustvenih potreb lahko znatno izboljšamo svoje psihofizično zdravje,« v mesecu duševnega zdravja pravijo v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Velenje.

Mag. Maša Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih., spec. klin. psihologije, poudari pomen ohranjanja zdravega ravnovesja v vsakdanjem življenju. »Doživljanje različnih občutkov, tako pozitivnih kot negativnih, je normalen del življenja. Koristno je, če znamo prepoznati, kaj nas veseli in ugodno deluje na naše razpoloženje. Morda šport, branje, druženje ali obisk kina ...  Te vsebine lahko potem načrtno vključujemo v svoj urnik in na ta način vplivamo na svoje počutje.

Pomembno vlogo pri našem počutju imajo tudi medosebni odnosi. Kadar smo v slabi koži, je zelo dobrodošlo, če imamo v bližini ljudi, ob katerih se počutimo sprejete. Pogovor z osebo, ki nam je pripravljena prisluhniti, običajno deluje razbremenjujoče,  pomaga nam, da stvari pogledamo z drugega zornega kota, kar lahko posledično izboljša naše razpoloženje,« pravi klinična psihologinja in doda, da ko govorimo o negativnih občutkih, ti niso nujno slabi.

»Strah, na primer, je lahko koristen. V določenih situacijah nas lahko spodbudi, da ukrepamo, v določenih nam celo omogoča preživetje. Določena mera strahu pred testom in slabo oceno lahko pri dijaku deluje kot spodbuda, da se bo lotil učenja,« pojasnjuje. »Negativna čustva, kot so žalost ali jeza, so normalen odziv na izgubo ali krivico. Težava nastane, kadar ti občutki postanejo preveč intenzivni ali se pojavljajo prepogosto in začnejo pomembno ovirati naše delovanje v vsakdanjem življenju.«

Pomembnost dnevne rutine

Mag. Maša Naraločnik Sinur izpostavlja tudi pomen dnevne rutine. Raziskave kažejo, da se ljudje bolje počutimo, kadar lahko predvidimo svoje dnevne aktivnosti. »Dnevna rutina nam daje občutek varnosti in stabilnosti ter nam omogoča, da usmerimo energijo v druge nam pomembne stvari. V času epidemije, ko je bila naša običajna rutina porušena, se je vzpostavljanje nove, prilagojene rutine, pokazalo kot pomemben varovalni dejavnik pred pojavljanjem depresivnega razpoloženja.«

Eden od pomembnih dejavnikov pri skrbi za naše duševno zdravje je kvaliteten spanec. »Raziskave kažejo, da lahko neurejena higiena spanja v pomembni meri prispeva k pojavljanju negativnih nihanj v razpoloženju. Danes je ta tema še posebej aktualna, saj nam tehnologija omogoča globalno povezanost. Življenje na spletu je polno aktivno 24 ur na dan. Če pogledamo skozi okno in vidimo, da je tema, bodo naši možgani dobili sporočilo, da je čas za počitek. Splet nam teh sporočil ne daje, kar lahko nas in naše možgane zavede. Mladostniki so v tem pogledu še posebej ranljiva skupina. To se je posebej izrazilo tudi v času epidemije. Ni jih bilo malo, ki so poročali, da se jim je ritem spanja povsem porušil, kar je seveda imelo vpliv tudi na njihovo počutje.«

Učinki sodobne tehnologije na otroke

»Vprašanje vpliva sodobne tehnologije na življenje in razvoj otrok in mladostnikov je zelo aktualno, a tudi zelo kompleksno. Tehnologija se namreč razvija z izjemno hitrostjo in kot družba temu razvoju le s težavo sledimo. Otroci danes odraščajo v svetu, v katerem so elektronske naprave in njihova uporaba običajen del vsakdanjika. O pozitivnih učinkih digitalizacije vseh možnih sistemov poslušamo ves čas. Pa vendar ta razvoj s seboj prinaša tudi številne pasti in izzive, na katere tudi odrasli nimamo vseh odgovorov, niti starši niti strokovnjaki. Vsekakor pa opažamo, da prekomerna uporaba elektronskih naprav lahko vodi do težav, kot so utrujenost, težave s koncentracijo, nihanja v razpoloženju, na dolgi rok pa tudi padec učnega uspeha in opuščanje aktivnosti,« meni sogovornica.  
Pomembno je, da zmoremo med uporabo sodobne tehnologije, drugimi prostočasnimi aktivnostmi in obveznostmi vzpostaviti in ohranjati ravnovesje, kar pa ni vedno preprosta naloga. Pri otrocih je postavljanje okvirjev in pravil izključno naloga staršev. Pri mladostnikih pa postane pomembno, da se jih v proces oblikovanja pravil vključi, saj se na ta način učijo prevzemanja odgovornosti, hkrati pa postavljanje okvirja še vedno ostaja naloga staršev.

Ob tem velja poudariti, da otroci omejitve lažje sprejemajo, kadar imajo na razpolago druge, zanimive alternative. Predvsem za mlajše otroke je skupno preživljanje časa s straši zelo privlačna dejavnost. Pomembno je tudi, da se odrasli zavedamo, da s svojim delovanjem otrokom, pa tudi mladostnikom, služimo kot model.

Pri ambulantni obravnavi mladostnikov sta vprašanji o spalnih navadah in rabi elektronskih naprav sestavni del uvodnega razgovora. Včasih se izkaže, da so mladostniki in tudi otroci na spletu aktivni tudi ob urah, ko so njihovi starši prepričani, da spijo.

Premalo je žive komunikacije

V centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov opažajo, da se težave otrok in mladostnikov, vezane na medosebne odnose, spreminjajo. »Spremenjen je način komunikacije in interakcije med vrstniki. V času pred socialnimi omrežji je velika večina komunikacije potekala v živo in tako bila precej transparentna. Zdaj pa opažamo, da se velik del komunikacije med otroci odvija na socialnih omrežjih. Tudi takšne, ki je žaljiva, ki izključuje, razvrednoti, žali. Ker ob pisanju sporočila ni moč videti njegovega učinka, se otroci pogosto ne zavedajo, kako njihove besede ali dejanja vplivajo na druge. Zato je še posebej pomembno, da otroke učimo empatije in spretnosti za obvladovanje konfliktov.«

V današnjem svetu, ko so otroci in mladostniki izpostavljeni vedno večjim pritiskom zaradi šolskih obveznosti in pričakovanj, je nujno, da se zavedamo kompleksnosti njihovih stisk. »Pretirana storilnostna naravnanost lahko vodi v pojavljanje in stopnjevanje stisk pri otrocih. Poleg staršev otrokom pri razvijanju strategij, potrebnih za učinkovito spoprijemanje z izzivi vsakodnevnega življenja, pomemben vir podpore predstavljajo tudi učitelji in šolsko okolje nasploh. Skrb za ohranjanje kvalitetnega javnega šolstva je zato izjemno pomembna. Zadovoljni in motivirani učitelji, ki so občutljivi na potrebe svojih učencev, so lahko pomemben varovalni dejavnik. Še posebej v primerih, ko se otroci  zaradi svojih značilnosti težje prilagajajo zahtevam okolja ali pa v primerih, ko otrok potrebne podpore ni deležen doma,« razmišlja specialistka klinične psihologije mag. Maša Naraločnik Sinur.

Pri obravnavi otrok in mladostnikov s težavami in motnjami na področju duševnega zdravja so pri izbiri intervencij usmerjeni v krepitev virov moči v otrokovem naravnem okolju. Na prvem mestu je to družina, izjemno pomembno je sodelovanje s šolami, občasno tudi z drugimi institucijami in s širšo skupnostjo. »Med drugim v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov že vse od odprtja izvajamo treninge starševstva Neverjetna leta. Gre za program, v katerem starši krepijo svoje starševske veščine z namenom preprečevanja pojavljanja vedenjskih težav pri otrocih. Izvajamo tudi program Cool Kids, namenjen otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri spoprijemanju s strahovi. Oba programa sta certificirana, njuna učinkovitost pa je podprta z dokazi.«

Zato je pomembno, da vsi skupaj, starši, učitelji in strokovnjaki, delujejo v sinergiji, da bi ustvarili varno, podporno in spodbudno okolje za otroke in mladostnike. Edino tako lahko zagotovimo, da bodo imeli ustrezno podporo in možnosti za uspešen razvoj ter dosego svojega potenciala. Pomembno je, da se kot družba zavzamemo za skrb za duševno zdravje in dobrobit mladih, saj je to naložba v našo prihodnost.