V Sloveniji je močno prisotna t. i. »mokra kultura«, katere značilnosti so, da je pitje alkohola samoumeven del vsakdana, še posebej praznovanj, velika strpnost do alkohola ter njegova lahka dostopnost, tudi za mladoletne in tiste, ki kažejo znake opitosti. V celotni slovenski populaciji je le 5 % takih, ki niso nikoli spili alkoholne pijače, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsaki peti moški in vsaka petindvajseta ženska je bila od alkohola verjetno odvisna. Naše pitne navade nas ponesejo na sam vrh v Evropi in na svetu. V Sloveniji imamo mokro kulturo.
Mokra kultura pomeni, da je pitje alkohola v družbi normalizirano. Ni nenavadno, če so ob druženju s prijatelji vedno prisotne konzerve piva, ob kosilu kozarci vina, ob praznovanjih pa prekomerno pitje. Vsakdanje življenje že skorajda samoumevno spremlja alkohol, kot tudi večja praznovanja, kjer je čezmernost in hoja po tankih mejah sprejemljiva.
Spregledani pa so podatki, da vsakodnevno zaradi alkohola umreta dva človeka, zaradi alkoholiziranih voznikov pa vsakoletno umre okoli 75 ljudi. Pitje se vidi kot nekaj veselega, pozitivnega, sproščujočega, mladi pa lahko preko alkohola iščejo svojo identiteto, se upirajo, postajajo del odraslega življenja.
Vseeno je pravzaprav, kateri mesec je, a november je tradicionalno povezan s številnimi praznovanji in dogodki, na katerih je prisoten alkohol, kot so martinovanje in osmice, zato ta teden, do 11. novembra, Agencija za varnost prometa (AVP) izvaja Nacionalno preventivno akcijo »Varno brez alkohola«, namenjeno preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola. Policisti v tem času poostreno nadzirajo psihofizično stanje voznikov in preverjajo vsebnost alkohola v izdihanem zraku ter izvajajo preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Povprečno 10 litrov čistega alkohola
Po podatkih NIJZ je v letu 2022 registrirana poraba alkohola znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2021 sicer znižala za 0,6 litra (oziroma 6 %), a nas vseeno uvršča med vodilne v Evropi. Ali prevedeno v posamezne alkoholne pijače: skoraj 35 litrov vina in skoraj 95 litrov piva in dobre 3,5 litra žganih pijač na tako starega prebivalca. V povprečju je tako odrasla oseba vsak dan popila 2,6 dcl piva, 1 dcl vina in hkrati 0,1 dcl žgane pijače. Večina mladoletnikov lahko brez težav kupi alkohol v trgovini, baru ali na bencinski črpalki – v raziskavi Mladinske zveze je z metodo skritega nakupovanja brez težav prišlo do njega 62,5 odstotka mladoletnikov.
Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah (tudi pri pešcih in kolesarjih), saj je po podatkih policije okrog 10 % vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 3- do 6-krat. Problematiko alkohola v prometu moramo torej reševati na ravni cele družbe!
Umrlo je 13 udeležencev v prometu
Do 15. oktobra letos so udeleženci pod vplivom alkohola povzročili 1.190 prometnih nesreč oziroma 1 % več kot v enakem lanskem primerjalnem obdobju. Umrlo je 13 udeležencev, kar je 2 osebi manj kot v enakem obdobju leta 2023, a hkrati tudi za polovico manj kot v letu 2020. Od teh jih je 12 tudi povzročilo prometno nesrečo, 1 pešec pa je bil žrtev.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka – zakonsko je za običajne voznike dovoljena stopnja alkohola 0,24 g/mg. Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani povzročitelji, jih je 6 nastalo zaradi neprilagojene hitrosti, 3 zaradi nepravilne strani/smeri vožnje, 2 zaradi nepravilnosti pešca ter po ena zaradi nepravilnega prehitevanja in drugega vzroka.
Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je starih od 25 do 34 let. Letos je 11 mladostnikov, starih od 15 do 17 let, pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo in dve hudi telesni poškodbi. Najmlajša smrtna žrtev je bil 14-letni voznik motornega kolesa, ki je prometno nesrečo tudi povzročil, v krvi je imel 1,47 g alkohola. Po statističnih regijah glede deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na 1000 prebivalcev zadnja leta prevladujejo vinorodna območja, torej Obalno-kraška, Podravska ter Pomurska regija.
Alkohol in vožnja? Nikoli!
Alkohol poslabšuje sposobnosti za varno sodelovanje v prometu s posledicami, kot so: slabše zaznavanje, podaljševanje reakcijskega časa, slabša motorika in izvedba ustreznih ravnanj, slabša presoja in odločanje, precenjevanje sposobnosti in pripravljenost za več tveganja, kar poslabšajo še negativna čustva in agresivnost.
Vpliv alkohola na psihofizične sposobnosti posameznika je odvisen od količine popitega čistega alkohola, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pitje vina, piva ali žgane pijače. Ista količina čistega alkohola (10 gramov) je namreč v 1 dcl vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Na vozniške sposobnosti in slog vožnje ter s tem na tveganje za nastanek prometne nezgode in tudi težo poškodbe vplivajo že majhne količine alkohola. To je lahko že pri količini alkohola v krvi (oz. izdihanem zraku), ki je nižja od tiste, kot je trenutno dovoljena z zakonom.
Alkohol pa je po pitju še dolgo prisoten v telesu pivca, saj zdrava jetra odrasle osebe za razgradnjo 10 gramov alkohola potrebujejo eno do dve uri, za razgradnjo alkohola, popitega z 2 dcl vina, pa kar dve do štiri ure.
