Slovenci smo po zaslugi Primoža Trubarja svoj knjižni jezik dobili v 16. stoletju. Če je slovenski knjižni jezik, ki je bil podlaga za razvoj slovenskega narodnega gibanja v 19. stoletju, nastal kot sad prizadevanj pogumnega posameznika, pa se je slovenski jezik po drugi strani iz praslovanščine izoblikoval v večstoletnem procesu in omogočil razvoj Slovencev v sodobno politično skupnost.

Rojstvo slovenskega knjižnega jezika

Nemški verski reformator Martin Luther je bil katoliški duhovnik, avguštinski menih in profesor teologije na univerzi v Wittenbergu, ki je 31. oktobra 1517 nadškofu Albertu v Mainz poslal pismo s 95 tezami, v katerih je nasprotoval prodajanju odpustkov (Cerkev je s prodajanjem odpustkov zbirala denar za obnovo Bazilike svetega Petra v Rimu). Pozneje se je iz tega razvila legenda, da je teze nabil na vrata cerkve v Wittenbergu.
Postranska posledica Luthrovega protestantizma je bil tudi začetek prevajanja krščanskih verskih besedil (ta so bila prej večinoma v latinščini in grščini) v jezike, ki jih je razumelo tudi preprosto ljudstvo in ne zgolj učenjaki. Tako je v drugi polovici 16. stoletja tudi slovenščina dobila svoj knjižni jezik. Tega velikega podviga se je lotil Primož Trubar. Ko je Trubar začel ustvarjati knjižni jezik, s katerim bi protestantizem približal lubim Slovencem, je bila slovenščina že kar nekaj dolgih stoletij samosvoj jezik, drugačen tudi od neposredne slovanske soseščine južneje od nas, tudi zaradi velikega števila izposojenk iz nemščine.
Jezikovno-knjižna dejavnost Trubarja in njegovih protestantskih somišljenikov (na primer Jurija Dalmatina, ki je prevedel v slovenščino celotno Sveto pismo) je imela dolgoročne posledice za Slovence.
Slovenskemu ljudstvu, ki se je na jugu vzhodnih Alp in na zahodnem robu Panonske nižine izoblikovalo po večstoletnem razvoju, so slovenski protestanti, kljub njegovi razbitosti na več dežel, dali podlago za razvoj v skupnost ljudi, ki se zaveda skupnega jezika in skupnih korenin.

Arheološki in pisni viri o naseljevanju Slovanov

Po zadnjih arheoloških podatkih so prvi Slovani že po letu 500 oziroma v prvi polovici 6. stoletja prišli na območje današnjega Prekmurja oziroma Pomurja. Drugi, večji val, pa je ob Savi navzgor prišel šele po letu 675. Tako ugotavljajo arheologi.
Dejstvo pa je, da zgodovinski pisni viri vpade Slovanov na območju današnje zahodne Slovenije omenjajo že na prelomu 6. in 7. stoletja. Slovanska stalna prisotnost ob spodnji Zilji in na zahodu današnje Slovenije je prvič izpričana za prvo polovico 7. stoletja.

Zanimivosti o slovenskem jeziku

Slovenski jezik govori približno 2.500.000 govorcev po svetu. Od tega jih večina živi v Sloveniji, kar okoli 1,85 milijona. Preostali se potepajo po svetu in pridno širijo naš lep jezik tudi po tujih krajih. Najpogosteje lahko slovenščino slišimo v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji, pa tudi v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki.

Slovenščina je eden od redkih jezikov, ki pozna dvojino, nikakor pa ne edini – Dvojino, v takšni ali drugačni obliki, denimo pozna tudi lužiška srbščina, ki se govori v jugovzhodnem delu Nemčije, kašubščina, ki se govori na severu Poljske, keltska bretonščina, ki je v uporabi na severozahodu Francije, pa tudi sodobna arabščina in hebrejščina.

Slovenščina je bila prvi zapisani slovanski jezik – Gotovo veste, da je v slovanski družini kar nekaj različnih jezikov, a ravno slovenščina je bila tista, ki se je prva pojavila ne le v govorjeni, temveč tudi pisani besedi. Prve slovenske pisane besede sežejo v 10. stoletje. Saj poznate Brižinske spomenike, kajne?

Slovenščina pozna kar 48 narečij in govorov – Kar je resnično ogromno za jezik, ki se govori na tako majhnem geografskem območju. Narečja se med seboj močno razlikujejo, združena pa so v 8 narečnih skupin: dolenjsko, gorenjsko, koroško, primorsko, štajersko, panonsko, rovtarsko in kočevsko.

Slovenščina v številkah – Slovenski jezik ima 25 črk, s katerimi zapisujemo 29 glasov. Pozna 3 slovnična števila, 6 sklonov, 8 sklanjatev, 3 slovnične spole in 4 slovnične čase. Kdo zna našteti vse?

Slovenskega jezika se lahko naučite tudi v tujini – Slovenščino namreč poučujejo kar na 54 univerzah v 25 državah po vsem svetu.
Slovenščina ima čisto svojo pisavo – Slovenci sicer uporabljamo gajico, pisavo, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj, vendar pa smo pisavo prilagodili svojim potrebam. Naša oblika gajice se imenuje slovenica.

Kako pa slovenščini rečejo drugi? – Tujci slovenski jezik poimenujejo zelo različno, Hrvati ga, denimo, imenujejo slovenski, Srbi slovenački, Rusi slovenskij, Nemci Slowenisch, v angleščini pa je slovenščina lahko Slovene ali Slovenian. Latinski izraz za naš jezik je lingua Slavonica ali lingua Slovenica.