Šaleška dolina se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja hitro spreminjala. Posledice intenzivnega izkopavanja premoga so se kazale v močni preobrazbi pokrajine. Pridobivanje premoga je povzročilo ugrezanje površja, ki je uničilo celotna naselja. Prva vas, ki je bila porušena zaradi premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, je bila vas Škale s prafarno cerkvijo sv. Jurija. Cerkveni zavetnik sv. Jurij je že nakazoval pomembno paleontološko najdbo, ki je bila odkrita med urejanjem območja nastajajočega Škalskega jezera na mestu nekdanje vasi. Cerkve sv. Jurija namreč pogosto stojijo v bližini najdišč nenavadno velikih kosti, ki si jih ljudje v preteklosti niso znali razložiti in so jih zato pripisali zmajem ter drugim nadnaravnim bitjem. Ker je bil sv. Jurij upodabljan na konju v boju z zmajem, so ga izbrali za svojega zaščitnika.
Namesto zmaja, mastodont
Ostanki prazgodovinskih živali v okolici Škal torej zagotovo niso prvič pokukali na površje jeseni leta 1964, je pa urejanje zemljišč z buldožerji v času obilnega deževja poskrbelo za izjemno odkritje treh osebkov, predstavnikov dveh vrst fosilnih trobčarjev. Kosti so med urejanjem okolice jezer našli delavci velenjskega premogovnika Štefan Borovnik, Ivan Delopst, Maks Dobnik in Polde Ivenčnik. Z najdbo so seznanili vodstvo premogovnika, ki je nato obvestilo ustrezne institucije v Ljubljani.
V neprijaznih vremenskih razmerah so geologi Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani poskrbeli za izkop kosti, njihovo zaščito in prevoz v Ljubljano, kjer so najdbe preparirali in proučili. Sistematično izkopavanje ostankov fosilnih trobčarjev so opravili Katica Drobne, Vida Pohar, Janez Pohar in Majda Prestor, strokovnjaki Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani. Najdbe so preparirali konservatorji Narodnega muzeja v Ljubljani Nada Sedlar, Rihard Šimnovec in Darinka Virant. Fosilne ostanke cvetnega prahu z najdišč je določil dr. Alojz Šircelj, najdene kosti pa je znanstveno obdelal akademik dr. Ivan Rakovec.
Kosti so na ogled
Ostanke fosilnih trobčarjev so nato na ogled postavili na Velenjskem gradu. Razstava, odprta leta 1969, je bila velik muzealski dosežek, ki je presenečal in navduševal obiskovalce velenjskega muzeja. Pri postavitvi razstave Mastodonti so leta 1969 sodelovali dr. Anton Polenec, direktor Prirodoslovnega muzeja, ki je razstavo zasnoval, Franc Cimerman, kustos Prirodoslovnega muzeja, ki je zbral in za razstavo pripravil dokumentacijsko gradivo, Dora Novšak, akademska kiparka, ki je izdelala plastiko mastodonta v naravni velikosti, akademski slikar Tomaž Perko, ki je z oljem na platnu upodobil Šaleško dolino v času, ko so v njej živeli mastodonti, in arhitekt Marjan Loboda, ki je poskrbel za oblikovno in arhitekturno podobo razstave.
Danes si je na razstavi na Velenjskem gradu mogoče ogledati ostanke dveh vrst trobčarjev, ki sta na območju današnje Šaleške doline živeli pred približno tremi milijoni let. Najdeni Borsonov mastodont iz Škal je bil mlad, spolno zrel samec, ki še ni dosegel svoje polne velikosti. Borsonovi mastodonti so izumrli že pred začetkom ledene dobe, arvernski anankusi pa so bili očitno bolj prilagodljivi in so preživeli nekoliko dlje in tudi njihove najdbe so pogostejše. V Škalah so našli ostanke najmanj dveh arvernskih anankusov.
Razstava Mastodonti na Velenjskem gradu je bila leta 2021 v celoti prenovljena in ponuja obiskovalcem na ogled dvodelno zastavljeno razstavo. V strokovnem delu je poleg originalnih kosti in maket obeh vrst mastodontov predstavljen tudi časovni trak evolucije, v doživljajskem delu pa je na ogled v naravno okolje postavljen obnovljen kip arvernskega anankusa v naravni velikosti.
Borsonov mastodont je eden največjih kopenskih sesalcev vseh časov, saj naj bi po nekaterih ocenah največji samci v plečih presegli 5 metrov in tehtali okoli 28 ton. Njihovi okli so bili izjemno dolgi, razmeroma vitki in skoraj ravni. To so bili verjetno najdaljši zobje vseh časov, saj so lahko merili celo več kot 5 metrov. V Sloveniji je bil Borsonov mastodont do zdaj najden le v Škalah. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu.
🔲
⏪ Borsonov mastodont (Muzej Velenje).
