Druga svetovna vojna se je na naših tleh začela aprila 1941, ko so sile osi napadle in zavzele celotno Kraljevino Jugoslavijo. Štajersko in s tem tudi območje Šaleške doline je zasedel nemški okupator. V skladu s svojimi germanizacijskimi načrti je uničil ves prejšnji upravni oziroma državni aparat ter postavil svojega. Po zasedbi so Nemci v Šaleški dolini razpustili 87 društev, združenj in organizacij ter 8 ustanov. Načrt hitrega ponemčenja pa se ni posrečil, saj je realizacijo nacističnih načrtov preprečila vstaja.

Štajerski partizanski bataljon

Konec septembra 1941 je prišla na območje Šaleške doline Pohorska četa, za njo pa še Savinjska in Revirska četa. Vse tri čete so se v začetku oktobra 1941 na hribu Grmada blizu Graške Gore združile v Štajerski partizanski bataljon.
Pod vodstvom Toneta Žnidariča so se sestali vojaški in politični voditelji ter izdelali načrt za prvi napad na mesto Šoštanj. Pri tem sta sodelovala španska borca Božo Mravljak - Bombi in Miha Pintar - Toledo.
Na Grmadi so bili partizani bataljona obveščeni, da bodo 7. oktobra napadli Šoštanj. Zaradi večerne izmene delavcev v šoštanjski tovarni usnja in v velenjskem premogovniku je vodstvo napada na Šoštanj določilo, da se bo akcija pričela šele ob 23. uri. Pri napadu, ki ga je vodil Jože Letonja - Kmet, je sodelovalo okoli kot petdeset borcev. Partizani so s streljanjem, z glasnim poveljevanjem in s petjem ustvarili vtis, da jih je zelo veliko. Mesto so obvladovali dobri dve uri, nato pa so se iz Šoštanja umaknili.
Nemce je napad povsem presenetil in niso organizirali odpora, povečini so se poskrili. Gmotna škoda, ki so jo povzročili partizani, v tistem času ni bila tako pomembna. Najbolj pomemben rezultat napada je bil velik odmev te akcije ter moralni in politični uspeh partizanov. Napad na Šoštanj je namreč okrepil narodno zavest in moralo Slovencev v Šaleški dolini ter opogumil sodelavce osvobodilnega gibanja. O vdoru partizanov v mesto Šoštanj je 24. oktobra 1941 poročal Slovenski poročevalec in tako se je vest o napadu na Šoštanj razširila po vsej Sloveniji.

Začetek upora proti okupatorju

Napad na Šoštanj oktobra 1941 je bil najpomembnejša partizanska akcija na območju Šaleške doline od začetka vstaje do začetka leta 1944. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji, pomenil pa je tudi začetek upora proti okupatorju v Šaleški dolini.
Napad znotraj tega, kar so Nemci šteli za Rajh, je odmeval vse do generalštaba v Berlinu, kjer so zahtevali takojšnjo odločno reakcijo na ta dogodek. Okupator je skušal zmanjšati vpliv velike partizanske akcije tako, da je 10. oktobra 1941 v Šoštanj iz mariborskih zaporov pripeljal deset talcev in jih ustrelil.
Na prvi partizanski napad na mesto Šoštanj nas opominja kamnit spomenik, opremljen s plamenico, ki stoji na križišču ob Kajuhovi cesti v Šoštanju. Ob Cesti talcev v Šoštanju pa stoji spomenik, posvečen 10 talcem, ki so jih na tem mestu 10. oktobra 1941 ustrelili Nemci.  
Ker je bil Šoštanj kot prvo slovensko mesto v noči s 7. na 8. oktober 1941 nekaj ur osvobojen, je bil 8. oktober proglašen za šoštanjski občinski praznik. Kasneje so občinski praznik prestavili na 30. september – na dan, ko je leta 1436 Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. 8. oktober pa je še vedno praznik Krajevne skupnosti Šoštanj.

Povzeto po:
Ravnikar, Tone: 100 let mesta Šoštanj. Šoštanj: KS Šoštanj, 2011.
Špegel, Pina: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. Šoštanj: Muzej Velenje in Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
Topolovec, Mara: Spomeniki revolucije. Velenje: Zveza združenj borcev NOB, Občina Velenje, 1966.
Ževart, Milan: Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. Ljubljana: Partizanska knjiga v Ljubljani, 1977.
Ževart, Milan in Glaser, Hermina: Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Velenje. Titovo Velenje: Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, 1986.