Včeraj se je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani odvila Sladka tribuna, dogodek, ki ga je soorganizirala Zveza društev diabetikov Slovenije, posvečen življenju s sladkorno boleznijo. Na dogodku so sodelovali ugledni strokovnjaki, mladi, ki živijo s to boleznijo, ter njihovi vrstniki, učitelji in drugi podporniki. Cilj dogodka je bil spodbuditi širšo razpravo o življenju s sladkorno boleznijo v sodobni družbi ter poudariti pomen zdravega življenjskega sloga, gibanja in ozaveščanja o tej bolezni za tiste, ki imajo sladkorno bolezen, in vse brez nje. Glavno besedo na Sladki tribuni so imeli mladi, ki so opozorili na pomanjkljivosti v družbi, s katerimi niso zadovoljni in jih želijo spremeniti.

V Sloveniji, kot tudi po svetu, se nenehno srečujemo z izzivi, ki jih prinaša sladkorna bolezen (SB). Tako strokovnjaki kot osebe s sladkorno boleznijo poudarjajo pomembnost pravilne skrbi za to kronično bolezen, ki obsega tako medicinske kot življenjske prilagoditve. Na dogodku, na katerem so se zbrali različni deležniki – od medicinskih strokovnjakov do oseb s sladkorno boleznijo –, so bila izpostavljena ključna vprašanja, ki jih prinaša sodobno zdravljenje, predvsem pa življenje v sodobni družbi s to boleznijo.

Pomen individualnega pristopa pri otrocih s SB

Ana Turšič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike v OŠ Venclja Perka v Domžalah, je poudarila, da je najpomembneje otrokom s sladkorno boleznijo omogočiti varno okolje in podporo. »Otrok s SB je predvsem otrok in želi biti enak kot vsi drugi,« pravi. Izobraževanje otrok in odraslih o tem, kaj pomeni živeti s sladkorno boleznijo, je nujno. Učitelji in spremljevalci morajo biti dovolj izobraženi, da prepoznajo kritične trenutke, kot so visoke ravni sladkorja v krvi. Pomembna je tudi tehnologija, kot so inzulinske črpalke in senzorji, ki omogoča boljše vodenje bolezni.

Urban, osmošolec iz OŠ Venclja Perka, ki ima SB tipa 1 in v prostem času trenira breakdance, poudarja, kako pomembno je paziti na ravni sladkorja med aktivnostjo. »Inzulinska črpalka mi olajša življenje in treninge, saj mi pomaga uravnavati sladkor,« pravi Urban. Kot pravi, nima velikih težav, saj se je naučil vsega, kar potrebuje. Včasih mu je malo težko, ker ne more jesti vsega tistega, kar želi in kadar želi, kar smejo zdravi sošolci, recimo vsakovrstnih sladkarij, se je pošalil.

Izobraževanje je ključ do boljše kakovosti življenja

Na dogodku so se mladi udeleženci tekmovanja o sladkorni bolezni strinjali, da poleg znanja o sami bolezni pridobijo tudi širše informacije o zdravem življenju. Dijakinja 3. letnika Gimnazije Poljane Laura, ki se je udeležila tekmovanja, pravi: »Ko sem začela raziskovati SB, sem spoznala, da poleg inzulina zdravljenje te bolezni vključuje predvsem zdrav življenjski slog, kar me je spodbudilo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam in telesni aktivnosti.«

Iz OŠ Brežice, kjer se že dolga leta udeležujejo tekmovanj o sladkorni bolezni, so se tribune udeležile vodja tekmovanja, učiteljica Julijana Medvešek, spremljevalka in učiteljica razširjenega programa Anita Medvešek in učenka 6. razreda Julija, ki letos tekmuje prvič. Kot je povedala Julija, ji je sodelovanje na tekmovanju pomembno, da bolje razume bolezen in lahko pomaga drugim.

Napredek v znanosti in sodobna zdravila

Prof. dr. Tadej Battelino, vodilni slovenski pediater diabetolog, je poudaril pomembnost sodobne tehnologije in zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Pri tipu 1 se z inzulinskimi črpalkami zmanjša odvisnost od tradicionalnega zdravljenja. »Prvi cilj znanosti je zmanjšati omejitve, ki jih bolezen prinaša,« je dejal prof. Battelino. Pri tipu 2 pa sodobna zdravila omogočajo skorajda ozdravitev, čeprav v Sloveniji niso dovolj dostopna.
Dr. Battelino je tudi opozoril na polemiko o zdravljenju debelosti, ki je pomemben dejavnik pri razvoju SB. »Če bi bila pri nas ta zdravila bolj dostopna, bi lahko marsikomu, ob ustreznem življenjskem slogu, pomagali premagati bolezen,« dodaja. Kritičen je bil tudi do pomanjkljivega izobraževanja in ozaveščenosti, ko gre za zdravo prehrano in gibanje.

Izkušnje staršev in bolnikov s SB

Ana Sova, mama hčerke s SB tipa 1, ki ima tudi sama SB, je delila svojo zgodbo o tem, kako je pri 17 letih zbolela za sladkorno boleznijo. Čeprav je bolezen sprejela naravno, je bilo za njene starše seveda to velik šok. »Ko je zbolela moja hčerka, ki je bila stara komaj devet let, so bili to zame zelo težki trenutki in z možem sva potrebovala kar nekaj časa, da sva to sprejela,« pravi Ana.
Bernarda Medved, ki s sladkorno boleznijo živi že 57 let in dolga leta spremlja mlade s sladkorno boleznijo na tabore in različne aktivnosti, je poudarila, kako so se razmere spremenile skozi desetletja. »V moji mladosti nismo mogli meriti sladkorja v krvi drugače kot z analizo urina. Danes pa je otrokom s sodobno tehnologijo veliko lažje in prav je, da jim je lažje!«

Gibanje in zdrava prehrana sta glavna

Medicina vse bolj poudarja pomembnost gibanja in zdrave prehrane pri obvladovanju SB. Dr. Battelino je opozoril na raziskavo, objavljeno v New England Journal of Medicine, ki je pokazala, da je debelost lahko »nalezljiva« – ljudje v okolju, kjer se nezdravo prehranjuje, imajo večjo verjetnost, da postanejo debeli. »Slovenija mora narediti več za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, zlasti med mladimi,« dodaja.

Kot je povedala ugledna slovenska strokovnjakinja s področja klinične prehrane Andreja Širca Čampa, ki je sodelovala pri prehranskih smernicah za vrtce in šole, so pri prehrani v šoli naredili veliko. Po prvih smernicah iz leta 2000 so vrtci dosledno spremenili prehrano, šole pa malo manj. Otroci iz vrtca so dobili nove prehranjevalne navade. Večina šol je sledila domačemu okolju in ponujala hrano, ki jo otroci poznajo. »Prehrana oseb s SB je zdrava in uravnotežena, takšna bi morala biti prehrana vseh nas,« je dejala.

Sistematične spremembe v družbi

Marjeta Recek, predstavnica ministrstva za zdravje, direktorata za javno zdravje, je poudarila nekaj pozitivnih trendov v Sloveniji, kot so zmanjšana uporaba transmaščob in soli ter povečanje števila ljudi, ki redno zajtrkujejo. Vendar opozarja, da so potrebne nadaljnje sistemske spremembe, zlasti v zvezi z dostopnostjo zdrave prehrane in gibanjem v šolah. »Dejansko se znova zmanjšuje čezmerna teža otrok in mladostnikov, vendar smo še vedno daleč od cilja,« je dejala Reckova.
V šolah so se že začeli izvajati programi za spodbujanje gibanja, vendar je po besedah strokovnjakov potrebna večja motivacija. Laura, dijakinja, pravi: »Dvojna ura telovadbe je dobra ideja, saj v 20 minutah težko naredimo veliko. Vsaj dve taki uri telovadbe na teden bi bilo idealno.«

Zoja, prav tako dijakinja 3. letnika Gimnazije Poljane, je poudarila, da so tri ure športne vzgoje na teden dovolj, a je težava tudi v izvedbi in motivaciji dijakov med uro telovadbe. Številni to dojemajo kot izgubo časa in ne sodelujejo v celoti, kar kaže na potrebo po bolj zanimivih in učinkovitejših aktivnostih.

Osmošolec Urban pa je dejal tudi, da pri telovadbi pogreša še kaj več kot samo nogomet, kjer tisti učenci, ki se s tem ne ukvarjajo vsak dan oziroma nogomet trenirajo, sploh ne dobijo žoge, saj jim je sošolci ne podajo.  

Prizadevanja za zgodnje odkrivanje bolezni

Družinska zdravnica dr. Danica Rotar Pavlič je poudarila nove smernice za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo, kot so ledvične in srčno-žilne bolezni. »S pravočasnimi ukrepi in zdravljenjem je mogoče preprečiti napredovanje bolezni,« je poudarila dr. Rotar Pavličeva. Ob tem je poudarila, da je pomembno delovati že zgodaj, saj lahko to občutno vpliva na kakovost življenja bolnikov s SB.

Dogodek je poleg razprav med strokovnjaki in mladimi vključeval tudi predstavitev Sladkolesa, projekta za ozaveščanje o sladkorni bolezni, ter predstavitev dosežkov kampanje #Darujemkilometre. Premierno so predstavili tudi videozgodbi športnikov s sladkorno boleznijo, atletinje Zale Istenič in kajakaša na divjih vodah Vida Debeljaka, ki kljub diagnozi uspešno sledita svoji poti in ciljem ter sta prava ambasadorja zdravega življenja.

Nujnost sistemskih sprememb

Dogodek se je končal s poudarkom na nujnosti sistemskih sprememb v slovenski družbi. »Sladkorna bolezen ne sme biti ovira za kakovostno življenje, vendar moramo kot družba narediti več, da bolnikom omogočimo dostop do sodobne tehnologije in zdravil,« je sklenil dr. Battelino.