Starejša generacija v Sloveniji se v marsičem močno razlikuje od mlajše. Starejši so bolj trajnostni, bolj skrbijo za zdrav življenjski slog, bolj cenijo tradicijo in družino ter pogosteje izbirajo kakovostne lokalne izdelke, je pokazala raziskava Mediana TGI Adria. Zabeležila je tudi velik skok uporabe družbenih omrežjih med starejšimi.
V Sloveniji več kot 470.000 ljudi oz. več kot petino celotne populacije predstavljajo pripadniki t. i. srebrne ali baby-boom generacije, rojeni med letoma 1946 in 1964, ki so danes stari med 60 in 78 let. Medtem je na drugi strani pripadnikov mlajše generacije, t. i. generacije Z, 16 odstotkov oz. nekaj več kot 340.000.
V Mediani v okviru raziskave, ki jo dvakrat letno izvedejo na vzorcu več kot 4000 ljudi, ugotavljajo, da približno tri četrtine pripadnikov starejše populacije izraža skrb glede onesnaženosti in prevelikega števila avtomobilov, skoraj 90 odstotkov se jih tudi trudi zavestno ločevati odpadke. Istočasno so nad onesnaževanjem zaskrbljeni le trije od petih mladih, z recikliranjem pa se jih trudi okoli 70 odstotkov.
Srebrni generaciji je po podatkih raziskave zelo pomembno zdravje. Le trije od desetih starejših si privoščijo tudi ne najbolj zdravo hrano, medtem ko je pri mladih takih več kot polovica. Starejši so tudi v večji meri pripravljeni plačati več za izdelke, ki ne vsebujejo umetnih dodatkov.
Glede na raziskavo starejši bolj kot mladi cenijo tradicijo in družino. Tri četrtine starejših tako trdi, da je družina zanje bolj pomembna kot kariera, s čimer pa se strinja le 60 odstotkov mladih. Trije od štirih mladostnikov sicer preživljajo čas s svojo družino, toda ta delež je med srebrno generacijo še večji in presega 90 odstotkov.
Glede porabe denarja raziskava ugotavlja, da so starejši manj aktivni pri iskanju posebnih ugodnih ponudb. Med mladino je na lovu za ugodnimi ponudbami nekaj manj kot dve tretjini posameznikov, medtem ko ta delež znotraj starejše generacije ne dosega niti polovice.
Če za mlajšo generacijo velja, da ima družbena omrežja praktično zapisana v genih, pa se je v zadnjih petih letih močno spremenil odnos predstavnikov starejših do družbenih omrežij in njihova uporaba. V primerjavi z letom 2019 v raziskavi opažajo skokovit porast uporabe nekaterih družbenih omrežij med starejši generacijo. Še vedno je sicer pri njej najbolj priljubljena platforma Facebook, kjer je prisotna že več kot polovica starejše generacije.
