Taborjenje sedanjih in nekdanjih tabornikov iz kar šestih rodov iz Šaleške doline, razseljenih po vsej Sloveniji, je v taboru v Ribnem pri Bledu tudi letos doseglo svoj vrhunec zadnji teden v juliju, ko so se v tabor vrnili številni nekdanji vodnice in vodniki z družinami. Takšna taborniška srečanja, ki združujejo sobivanje, krepijo vezi s prijateljskimi rodovi iz Šaleške zveze tabornikov in so morda edinstvena tudi v okviru Zveze tabornikov Slovenije, so idilična možnost za širjenje taborništva in hkrati vedno osvežujoč del izkoriščanja poletnih dopustov. Nekaj več smo tokrat izvedeli od nekaterih udeležencev in še posebej od taborovodje Marka Pritržnika.

Ribno – taborniška pravljica

Od 26. do 30. julija je bilo izvedeno že 20 taborjenje družin v družinski izmeni Šaleške zveze tabornikov. Namenjeno je družinam, v katerih je bil vsaj eden od staršev vodnik v tem taboru tako med letom kot na vsaj enem taborjenju v preteklosti. Taborjenje, bolje rečeno srečanje tabornikov vodniških veteranov s potomci, se je doslej izvajalo v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu, kjer je za vse, ki so vsaj enkrat doživeli ta prostor, taborniško življenje in vzdušje preprosto pravljica.
Udeleženci so lahko le vodniki iz kateregakoli taborniškega rodu, povezanega v Šaleško taborniško zvezo (šest rodov iz Velenja, Šoštanja, Pesja, Topolšice, Mislinje in Šmartnega ob Paki). Rod Jezerski zmaj Velenje ima med vsemi omenjenimi in tudi v slovenskem merilu največ članov. Zato se je doslej največ družin v družinski izmeni srečevalo prav iz Velenja. Rod Jezerski zmaj Velenje je razdeljen na osem čet, ki delujejo na vseh matičnih osnovnih šolah ter na podružničnih šolah v Škalah in Šentilju. Ta organiziranost in povezanost s šolskim sistemom v lokalnem okolju je gotovo ključ do veliko vključenih članov.

V družinski izmeni je bilo 185 udeležencev

Vsi starši, ki so pripeljali svoje otroke in partnerje v Ribno, so nekoč že izvajali taborniški program in uspešno izvedli vsaj vodniški tečaj, ki ga certificira Zveza tabornikov Slovenije. To ima pomemben vpliv na poletno taborjenje tega modela, ki je zares nekaj posebnega. V letošnji družinski izmeni je bilo kar 46 družin, kar je skupaj z otroki 170 udeležencev. Za izvedbo takšnega taborjenja je potrebnih še več marljivih rok, znanja in pripadnosti, zato se je ta izmena s člani strokovnih sodelavcev in strokovnega osebja povečala na 185 udeležencev.

In kako je potekal dan v, kot smo slišali, nepozabni izmeni v Ribnem? Program je potekal v treh starostnih skupinah, ki so tudi uradno razdeljene v Zvezi tabornikov Slovenije. Najmlajših murnov (otroci do 6. leta) je bilo letos kar 33, spremljalo jih je 43 mamic in 41 očkov. Medvedkov in čebelic je bilo 30 (MČ 7–11 let) ter še 15 gozdovnikov in gozdovnic (GG 12–15 let). Pridružilo se jim je osem popotnikov in popotnic (PP 16–20 let), skupaj torej 86.

Poleg vodje taborjenja Marka Pritržnika so bili prisotni še siva (žlahtna) eminenca starešina Anton De Costa – Sine, legendarni Sivi volk, organizatorica Simona Onuk ter tri vodje programa Iza Resnik Strozak (Murni), Uroš Kuzman (MČ) in Marko Ranzinger (GG). Anja Divjak pa je poznavalsko vodila ustvarjalnico.

Vsaka starostna skupina je imela svojemu znanju in spretnosti prilagojen program, ki temelji na taborniških znanjih s področja življenja v naravi, mnogoboja, orientacije, ročnih spretnosti, športa ... Vedno v družinski izmeni pripravijo tematski dan, ki je povezan z glavno temo taborjenja, kar so bili letos Indijanci. Ti simbolizirajo življenje v sožitju z naravo. Na to temo je v ponedeljek potekal indijanski dan, ki je bil poln zabave in spoznavanja življenja Indijancev v Severni Ameriki, pa tudi približek življenja s sobivanjem tabornikov z naravo.

Ob srečanju je bilo kot nekdaj

Marko Pritržnik, vodja tabora družinske izmene in starešina Rodu Jezerski zmaj, nam je ob zaključku zadnje izmene povedal: »Rek enkrat tabornik, vedno tabornik opisuje razlog obstoja in 20. obletnice družinske izmene. Vsi udeleženci se poznamo iz svojih mladostnih časov in smo še kasneje tesno sodelovali vsaj z nekaterimi taborniškimi prijatelji, ki jih mogoče že leta nismo srečali. Ko se ponovno vidimo, je, kot da smo zopet vodniki na taborjenju in ne skrbimo vsak za svoj vod kot nekoč, skrb in odgovornost pa imamo za svojo družino. Pridobljena in ohranjena znanja ter veščine, navsezadnje dragocene izkušnje takšne izmene tabornikov so za otroke zagotovo neprecenljive, nekaj, kar jih bogati in jih navdihuje tudi kasneje. To najbrž pomeni nasledstvo, ohranjanje in širjenje taborniške ideje ter doživljenjsko prenašanje sloga sodelovanja in prijateljstva.«

Iza Resnik Strozak, vodja starostno najmlajše skupine v družinski izmeni, je ob zaključku srečanja dejala: »Izjemno družinsko izmeno naredijo izjemne družine. Rada bi se ponovno zahvalila vsem družinam za trud, ideje in energijo, ki so jih vložili v taborjenje. Letos smo imeli vse že vnaprej pripravljeno in dodelano, zato smo izvedli super program.«