Najprej komaj čakamo, da se pokažejo mladi poganjki, naenkrat pa so grede in posode polne, da vsega ne moremo pojesti, pa če smo še takšni ljubitelji zelenjave. Kaj pa, če nekaj shranimo za zimo?
Sataraš je doma na Balkanu
Sataraš je jed z zanimivo zgodovino. Izvira z Balkanskega polotoka, zlasti iz Srbije, Hrvaške in Bolgarije, ter se je skozi čas razširil po številnih državah tega območja. Ta jed se je razvila kot odziv na obilico sezonske zelenjave, zlasti paprik, ki so bile na voljo v poletnih mesecih. Preprostost priprave sataraša in njegova sposobnost uporabe različnih vrst zelenjave sta prispevali k njegovi priljubljenosti.
Sataraš se je hitro uveljavil kot priljubljena in okusna jed, ki je bila pogosto pripravljena doma in na podeželju. Vsaka družina in regija je imela svoj recept zanj, kar je pripeljalo do več različic te jedi po vsem Balkanu. Med letoma 1918 in 1992 je Jugoslavija prispevala k širjenju sataraša, saj je združevala različne narodnosti in kulture na tem območju. Sataraš je postal del kulinarične dediščine vseh narodov nekdanje Jugoslavije.
V Srbiji je sataraš znana jed, ki jo pripravljajo z mešanjem paradižnika, paprike, čebule in različnih začimb. Pogosto ga postrežejo kot prilogo k mesu ali omako za testenine.
Madžarski sataraš, imenovan lecso, je podoben srbski različici, vendar ga pogosto začinijo s papriko in drugimi madžarskimi začimbami.
V Grčiji obstaja podobna jed, imenovana briam, ki vsebuje zelenjavo, kot so bučke, paradižnik, krompir in paprika, ter se peče v pečici.
Romunski sataraš se imenuje zacusca in je pripravljen z mešanjem paradižnika, paprike, čebule in jajčevcev, običajno pa vsebuje tudi začimbe, kot je kajenski poper.
V Hrvaški obstaja različica sataraša, imenovana džuveč, ki se pripravlja z mešanjem različnih vrst zelenjave, vključno s papriko, paradižnikom, krompirjem in jajčevci, ter se peče v pečici.
Paradižnik, paprika, čebula
Za pripravo sataraša potrebujemo 4–5 velikih paradižnikov, 4–5 rdečih in zelenih paprik (lahko različne sorte), 1 veliko čebulo, 2–3 stroke česna (količina po želji), olivno olje, sol, poper in papriko v prahu, po želji lahko dodamo tudi druge začimbe, kot sta origano in bazilika.
Paradižnike olupimo tako, da jih za nekaj sekund potopimo v vrelo vodo, nato jih nasekljamo. Za hitrejšo pripravo jedi paradižnikov ne lupimo. Paprike očistimo, jim odstranimo semena in jih nasekljamo na tanke trakove. Čebulo drobno nasekljamo, česen pa sesekljamo ali stisnemo. V večji ponvi segrejemo olivno olje in na njem prepražimo čebulo, da postane mehka in steklena. Dodamo sesekljan česen in pražimo še nekaj sekund, da sprosti aromo. Dodamo nasekljane paradižnike in paprike ter začimbe po svojemu okusu. Zelenjavo dušimo na nizkem ognju, občasno premešamo in kuhamo približno 20–30 minut, da se zelenjava zmehča in omaka zgosti.
Če ga želimo shraniti za ozimnico, uporabimo sorazmerno več zelenjave. Popražimo jo, nato pa do konca skuhamo v pečici. Z vročim satarašem napolnimo čiste kozarce za ozimnico in jih skrbno zapremo. Lahko pa ga ohladimo, shranimo v vrečke in zamrznemo.
Tekne vroč ali hladen z dodatki
Sataraš lahko hitro pripravimo za lahko kosilo, malico ali večerjo, lahko je predjed na pikniku ali prigrizek ob pijači. Okusen je tako topel kot hladen, zaradi česar je vsestranska jed, ki jo lahko uživamo v različnih okusih Balkana. S čim ga postrežemo? Originalen sataraš je odličen kot priloga k mesu, ribam ali drugim jedem. Je odlična omaka za riž, testenine, polento, kuskus ... V ponvi popečemo majhne kose krompirja in dodamo sataraš. Prav tako je lahko odličen dodatek za umešana jajca ali omleto. Poda se tudi k različnim sirom, kot sta feta in kozji sir.
