Ljubljana, 16. julija – Japonski hrošč je škodljivec, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. V EU spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov. Objeda listje, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in številnih drugih rastlin. Ličinke so v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem predvsem na koreninah travne ruše.
V Sloveniji program preiskave izvajajo strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije, sodelujejo pa tudi oddelki za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskih zavodov Nova Gorica, Novo mesto in Maribor ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Ugotavljanje navzočnosti se izvaja s pomočjo feromonskih pasti, namen pa je, da se morebitna navzočnost škodljivca čim bolj zgodaj ugotovi, saj je le s tem možno preprečevati njegovo širjenje.
Japonskega hrošča so našli v feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica, kamor je verjetno prišel z vozilom z območja v severni Italiji. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici. Od tam se s pomočjo vozil, kot so kamioni, osebni avtomobili, vlaki ali letala, prenaša na druga območja. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji.
Kako ga prepoznamo?
Japonski hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa rjave. Dolg je od 8 do 11 mm, širok pa od 5 do 7 mm. Tipalke na glavi so pahljačaste, kar je značilno za družino pahljačnikov (Scarabeidae). Pokrovke so bakreno rjave in zadka hrošča ne prekrivajo v celoti. Na vsaki od bočnih strani zadka je razporejenih po pet šopov belkastih dlačic.
Ličinke japonskega hrošča imenujemo ogrci. Barva ogrcev se spreminja, na začetku so belkasti, pozneje postanejo rumeno rjavi. So dlakavi, ukrivljene drže (oblika črke 'C') s tremi temnejšimi rumenkastimi pari nog na oprsju. Imajo veliko temno glavo z močnimi čeljustmi. Ogrci japonskega hrošča so nekoliko manjši od ogrcev večine drugih pahljačnikov.
Vrsta ima eno generacijo na leto, v hladnejših predelih ima večina osebkov dvoletni cikel. Samci se izležejo poleti (junij/julij) in se sprva prehranjujejo na nižjih rastlinah, preden se prestavijo na krošnje dreves. Odrasli (hrošči) živijo 30-45 dni ter se lahko parijo večkrat. V primeru oblačnosti in vetra je prehranjevanje odraslih zmanjšano, v času dežja pa se ne prehranjujejo. Samica odloži 40-60 jajčec v travno rušo posamično ali v manjših skupkih. Vrsta prezimi kot ličinka, zarita 10-20 cm globoko, da se izogne vplivu nizkih temperatur.
Znaki napada
Običajno se odrasli hrošči prehranjujejo v skupinah in objedajo rastline od zgoraj navzdol. Objedajo liste in cvetne dele gostiteljskih rastlin. Listno tkivo izjedajo med listnimi žilami, zato imajo listi čipkast izgled. Močno napadeni listi pričnejo rjaveti in odpadati.
Podobno kot hrošči so nevarne tudi ličinke – ogrci, ki se v velikem številu lahko pojavljajo v travni ruši. Prva znamenja napada so neznačilna, videti pa so kot posledica suše in se kažejo kot rumenenje/rjavenje, venenje ter postopno propadanje rastlin. Škodo največkrat opazimo jeseni, septembra in oktobra, ter pomladi, aprila in maja, ko so na delu tretje-stopenjski, »odrasli« ogrci.
Gostiteljske rastline
Med pomembnejše preferenčne gostitelje, ki so razširjeni pri nas oziroma jih pridelujemo, uvrščamo javor, lipo, brest, beluše, vrtno rabarbaro, sojo, jablano – žlahtna jablana in okrasne vrste, koščičarje – vključno s češnjami, slivami, breskvami, nektarinami, robide in maline, vinsko trto ter koruzo. Med sekundarnimi gostitelji pa velja omeniti predvsem divji kostanj, različne sleze, breze, javorolistno platano, topole in različne vrste trav/travno rušo, ki jo objedajo ličinke.
