Velenje, 16. julija – V bolnišnicah in zdravstvenih domovih po Sloveniji so v juliju obravnavali povečano število bolnikov, ki so zdravniško pomoč potrebovali zaradi vročinskega vala. Ogroženi so predvsem starejši ljudje, kronični bolniki, delavci, ki delajo na prostem, pa tudi majhni otroci. Ali je temu tako tudi v ZD Velenje, smo vprašali vodjo Nujne medicinske pomoči ZD Velenje Lilijano Keita, dr. med., spec. urgentne medicine. »Pravega vročinskega udara v naši enoti letos še nismo obravnavali, je pa povečano število bolnikov že samo zaradi vročinske izčrpanosti in posledičnega poslabšanja kroničnih bolezni in zapletov le teh zaradi izpostavljenosti vročini.«
Kakšna pa je razlika med vročinsko izčrpanostjo in vročinskim udarom?
»Pri vročinskem udaru gre za dejansko zelo povišano centralno telesno temperaturo. To pomeni, da je telesna temperatura človeka tudi do 40 °C ali več. Takrat se človeško telo ni več zmožno potiti, tako da je koža suha, vroča, rdeča, praviloma so prisotne motnje zavesti. Pri izčrpanosti zaradi vročine pa je prisotno obilno potenje, zaradi tega tudi izguba tekočine, posledično je veliko kolapsov, saj pade pritisk. Pacienti so precej utrujeni, slabotni. Moramo se zavedati, da seveda vsaka vročinska izčrpanost lahko slej ko prej vodi tudi do vročinskega udara, ki pa je zelo nevarno in življenje ogrožujoče stanje.«
Katere preventivne ukrepe priporočate za zaščito pred vročinskim valom?
»Zagotovo zadrževanje v notranjih prostorih, če je le možno, v klimatiziranih. Če smo zunaj, se moramo zadrževati v senci. Nadalje uporabo kopališč, krp, prh, mokrih obkladkov, če se pač ne moremo drugače ohladiti. Pomembno je, da športne aktivnosti prilagodimo na zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, saj so čez dan temperature previsoke za izvajanje športnih aktivnosti. Zelo pomembna se mi zdi tudi prilagoditev delovnega časa delavcev, ki delajo na prostem. Ti so zelo izpostavljeni vročini in bilo primerno, da se določena dela opravijo v hladnejšem času. Vsekakor pa je smiselno tudi opozoriti, da ranljivejših skupin, kot so starejši in otroci ne puščamo sedeti v razgretih avtomobilih, isto velja seveda tudi za živali.«
Kdo je še posebej ogrožen v vročini – kronični bolniki, omenili ste delavce?
»Torej delavci na prostem, vsi kronični bolniki, otroci. Moramo se zavedati, da je pri starejših, kroničnih bolnikih in otrocih regulacija temperature preko centralnega živčnega sistema okrnjena in takrat pride do hitrejših zapletov. Kronični bolniki so nasploh bolj izpostavljeni, ker prihaja do več srčno-žilnih zapletov zaradi kroničnih stanj. Tudi določena zdravila, ki jih jemljejo kronični bolniki, vplivajo na hidriranost in uravnavanje temperature, beta blokerji, diuretiki, vse to v bistvu vodi v poslabšanje stanja ob teh visokih temperaturah. Izpostavila bi tudi uživalce prepovedanih substanc, saj so ti precej bolj izpostavljeni zapletom zaradi vročinskega udara.«
Obstajajo kakšna posebna priporočila za hidracijo?
»Za hidracijo je v bistvu najbolj priporočljivo pitje vode, športnih napitkov z veliko vsebnostjo mineralov, elektrolitov, in izogibanje alkoholu. Alkohol močno oslabi uravnavanje temperature telesa, zato uživanje alkohola v tej vročini ni priporočljivo.«
Kaj pa posebne prehranske smernice? Kaj uživati?
»Lahko osvežilno hrano, bogato z vodo, saj telo želimo v bistvu hidrirati in ga ne želimo še posebej obremenjevati s prebavljanjem težke hrane. Rabimo zadosti hranljivih snovi, tako da veliko svežega sadja, zelenjave, saj ta hrana vsebuje minerale, vitamine, antioksidante. Torej solate, juhe, lubenice, špinača, paradižniki … Kaj takega definitivno priporočam v teh vročih dneh.«
Če opazimo simptome vročinskega udara pri sebi ali pri kom drugem, kako ravnati?
»Najprej sebe oziroma drugega umaknemo v hladen prostor. Potem obilna hidracija, veliko tekočine moramo zaužiti, človeka moramo hladiti ali z mokrimi brisačami ali z vodo, na primer s tisto iz vrtne pipe. Odstranimo vsa odvečna oblačila, saj v bistvu moramo koži dovoliti, da zadiha in temperaturo lažje regulira. Če pa opazimo motnje zavesti ob izmerjeni visoki telesni temperature in nezmožnost potenja, takrat je številka 112 pravi naslov za hitro pomoč urgentnih služb.«
