Prehrana starejših odraslih

Starejši odrasli so zelo raznolika skupina, ki težje zadosti prehranskim potrebam, predvsem zaradi spremenjenih fizioloških, psiholoških in socialnih sprememb, povezanih s staranjem.

Med starejše odrasle prištevamo ljudi, ki so starejši od 65 let.

S staranjem se spreminja sestava telesa, pa tudi presnova hrane in prehranske potrebe telesa. Zmanjšuje se delež funkcionalne mase (mišična masa, kostna masa) in povečuje delež maščobnega tkiva. Zato se v procesu staranja pogosto razvijejo debelost, sarkopenija (zmanjševanje mišične mase) in druge bolezni.

Ustrezno prilagojena prehrana z dovolj kakovostnih beljakovin in telesna aktivnost lahko te procese upočasnita ali celo preprečita. Uravnotežena in pestra prehrana je ključen del ohranjanja zdravja tudi pri starejših odraslih in je bistvena za ohranjanje samostojnosti in vitalnosti. Skupaj s telesno aktivnostjo zmanjšuje tveganje in upočasnjuje napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kar podpira kakovost življenja.

Starejši odrasli potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Z načrtovanjem dnevnih obrokov, izborom ustreznih živil ter zdravimi postopki priprave se lahko zagotovi vse potrebne hranilne snovi in zadostno količino energije za delovanje in obnovo telesa. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Posebej pomembno je zagotavljanje potrebnih količin ustreznih tekočin (predvsem vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja). Pri načrtovanju jedilnikov za starejše naj največji delež zavzemajo žita in žitni izdelki, sledijo sadje in zelenjava, meso in zamenjave za meso, mleko in mlečni izdelki ter malo maščob in sladkorja. V tem življenjskem obdobju je izjemno pomembno zadostno uživanje kakovostnih beljakovin, saj so potrebe telesa po njih povečane, hkrati pa ima telo zmanjšano sposobnost izkoriščanja beljakovin iz hrane v primerjavi z zgodnejšimi življenjskimi obdobji.