Pri oživljanju osebe s srčnim zastojem je vsaka sekunda ključna

16. oktober, označen kot svetovni dan oživljanja, nas opominja na ključno vlogo, ki jo ima vsak posameznik pri reševanju življenj.

Ko pride do srčnega zastoja, šteje vsaka sekunda. Zgodnji začetek temeljnih postopkov oživljanja lahko bistveno poveča možnosti preživetja osebe. S pravilnim ukrepanjem lahko postanemo heroji dneva, ki v kritičnih trenutkih rešijo življenje.

»Bodimo pripravljeni in ozaveščeni – naša odločitev lahko nekomu podari drugo priložnost za življenje,« pravi vodja Nujne medicinske pomoči ZD Velenje Lilijana Keita, dr. med., spec. urgentne medicine.

»Kadar oseba doživi srčni zastoj, nenadoma preneha kazati znake življenja. To se manifestira kot popolna nepremičnost. Ob pristopu k takšni osebi lahko opazimo, da ne diha ali diha zgolj agonalno. Dihanje ni več učinkovito; prsni koš se ne dviguje in spušča kot običajno. Glavna znaka sta torej nepremičnost in nepravilno dihanje. Takojšnje ukrepanje v primeru srčnega zastoja je zato ključnega pomena. Čim prej začnemo z oživljanjem, večje so možnosti, da oseba preživi. Čakanje na prihod reševalcev brez izvajanja osnovnih postopkov oživljanja drastično zmanjša možnost preživetja – govorimo o samo dveh odstotkih. Če pa oživljanje začnemo takoj, se ta odstotek lahko poveča na osem odstotkov. Z uporabo avtomatskih zunanji defibrilatorjev (AED), ki so široko dostopni po Sloveniji, se možnosti za preživetje lahko povečajo tudi do petdeset odstotkov. Tako je hitro oživljanje in pravočasna uporaba AED ključnega pomena.«

Kdaj in kako uporabiti AED in kako ga najdemo?

»Ko opazimo, da se oseba zgrudi, je ključno takojšnje ukrepanje. Pristopiti je treba k njej in preveriti njeno stanje. Če oseba ne kaže znakov življenja, se ne premika in ne diha, je treba nemudoma poslati najbližjo osebo po avtomatski zunanji defibrilator (AED) in obenem poklicati številko 112. AED-ji so javno dostopni skoraj povsod in če ne vemo, kje se nahaja najbližji, nam bodo to informacijo posredovali dispečerji na številki 112.

V zvezi z izvajanjem postopkov oživljanja se mnogi očividci bojijo, da bodo naredili nekaj narobe. Vendar je treba razumeti, da pri osebi, ki ne kaže znakov življenja, ne moremo narediti nič slabega – lahko samo pomagamo. Ljudje se pogosto bojijo, da ne bodo znali ukrepati pravilno, vendar je pomembno vedeti, da lahko s hitrim ukrepanjem resnično rešimo življenje. Poleg tega, ko pokličemo 112, nas bo dispečer usmerjal in dajal napotke vse do prihoda reševalne ekipe. V Sloveniji je ta podpora odlično organizirana, zato ni potrebe po strahu.«