Bend, ki je v marsičem pri nas oral ledino, je šel v štirih desetletjih skozi številne izzive in spremembe, se razšel in znova našel. Karkoli je bilo vmes, ni pomembno. Posebej ne za tistih nekaj tisoč privržencev rocka, ki so uživali v dobrih dveh urah nastopa, nažiganja največjih uspehov in zasanjanega prepevanja nežnejših ritmov z in brez Matjaža Jelena.
»Matjaž pravi, da ima primorsko kri, po mami. Ponosna sem in polna treme, ampak ves čas navijam za njega in bom tudi danes,« je pogovor za Naš čas pred koncertom začela Tolminka Lina Jelen. »Da bo nastalo nekaj velikega, sem vedela že, ko sem ga rodila,« pa je odgovorila na vprašanje, ali si je v Matjaževih mladih letih predstavljala sinovo tako uspešno kariero. »Prepevala sem mu vsak večer pred spanjem, če ni slišal pesmi, sploh ni zaspal. Prepevali smo vsi trije, tudi drugi sin, ko smo se vozili v avtomobilu.« Matjaž je imel prvi nastop že v osnovni šoli, zapel je Dan ljubezni. Potem so se fantje pričeli organizirati in ustanovili so bend. »To se je dogajalo na začetku v naši hiši, v kleti, vse so obložili z jajčnimi kartoni. Nikoli se zaradi hrupa ali glasbe nisem razburjala, mi je pa bilo najbolj naporno čakanje ponoči, kdaj se bo vrnil s koncertov. Ko sem okoli 4. ure slišala avtomobil, je bilo vse v redu.« Kot še pravi Lina, je bila Matjažu glasba položena v zibel. Sama si je vedno želela postati pevka. Pesem je bila pri njih doma, Linina sestrična je bila popevkarica Sonja Gaberšček. »Hodila sem v glasbeno šolo, bila uspešna, skladatelj Makso Pirnik mi je svetoval, naj razvijem svoj dar … a se to ni zgodilo. To pa potem preneseš na svojega sina.« Lina ne bi bila rokerka, če bi ostala v pevskih vodah, bi pela opero ali pa italijanske kancone.
Sta z možem hodila na sinove koncerte? Velikokrat sta bila v Velenju, najlepše doživetje za mamo pa je bil Matjažev nastop z Brianom Adamsom v Kopru. »To je bilo tako lepo, da še zdaj občutim. Matjaž je občudoval Briana.« Oče Božo je sina podpiral tudi s tem, da mu je s svojih službenih potovanj v tujino vedno prinašal potrebne instrumente. V spominih pa se je vrnil na prvi nastop v sinovi »karieri«. »Matjaž je imel 1. rojstni dan in je zapel pesem. Nato pa je rekel bratrancu ‘No, Zdenko, ploskaj!’. Rečem lahko, da smo ga podpirali pri njegovi glasbi. Vse drugo je bila postranska zadeva. Tudi šola. Sam se je potrudil, da je končal gradbeno šolo, omogočili smo mu obiskovanje šole za petje v Ljubljani,« je povedal Božo in priznal, da je tudi on po duši roker. »Malo bolj razbiješ stvari,« je pojasnil.
Torej bosta šla na MetalDays? »To pa sigurno,« je odgovoril Božo. Pa Lina? »MetalDays prihaja iz mojega rodnega kraja in zagotovo bom šla pogledat, kaj je to razbijalo po Tolminu,« je sklenila s smehom. Nato sta bila v pričakovanju koncerta, Božo toliko večjem, saj je povedal, da bo v začetku julija praznoval 80. rojstni dan in morda ne bo prisostvoval naslednji okrogli obletnici Šank Rocka.
