Zelo star običaj je bil nekdaj znan na veliko soboto. Tedaj so tudi po Šaleški dolini še kurili velikonočne kresove, ki naj bi soncu pomagali do nove moči. Danes se jih v dolini menda nihče več ne spominja, čeprav znani slovenski etnolog France Kotnik piše, da so jih poznali tudi pri nas.

Skromni ostanek teh velikonočnih ognjev je običaj, ki se je ohranil povsod po dolini. Vse do današnjih dni so na veliko soboto otroci z lesnimi gobami odšli do farne cerkve jih tam pred cerkvijo prižgali na tam prižganih blagoslovljenih ognjih in tako z njimi prinesli k hiši blagoslovljeni ogenj, s katerim so na novo zakurili ogenj v domači krušni peči. Ta običaj zagotovo prestavlja že precej okrnjen ostanek kulta domačega ognjišča, kjer so ogenj ugasnili samo enkrat v letu in ga nato na novo prižgali s svetim ognjem.