Brez kulture ni naroda, brez naroda ni države

Mladi ustvarjalci so Prešernovo besedo prikazali skozi preplet govora, glasbe in plesa
Naš čas

Prešernovo srce še vedno bije – ne po zakonih časa, temveč po zakonih jezika, poezije in skupnega spomina

Šmartno ob Paki, 5. februarja – Prešerno v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bilo v minulih dneh tudi v občini Šmartno ob Paki. Rojstni dan največjega slovenskega pesnika so zaznamovali z dvema tradicionalnima pohodoma v izvedbi Kulturnega društva Gorenje in Športno-rekreativnega društva Gavce – Veliki Vrh, člani literarne sekcije pri šmarškem kulturnem društvu so v sodelovanju s tamkajšnjim javnim zavodom Mladinski center »opremili« plakatna mesta v kraju s svojo poezijo in proznimi deli, osrednja občinska proslava pa je bila pred tednom dni. Pripravili so jo učenci domače osnovne šole pod vodstvom Petre Vnuk. Prireditev (naslovili so jo Ko beseda ujame ritem srca) je bila večplastna gledališka uprizoritev, katere sporočilo je bilo: Prešernovo srce še vedno bije – ne po zakonih časa, temveč po zakonih jezika, poezije in skupnega spomina. Vsebinski poudarki so simbolizirali prihodnost kulture, ki bo jezik in pesem nosila naprej. Poudarila je tudi odgovornost vseh generacij, da slovenska beseda ostane izgovorjena, zapisana in živa.

Kultura bogati življenje naroda

Slavnostni govornik Franc Fužir (priznan ljubiteljski kulturni ustvarjalec, gledališki režiser in igralec) je v nagovoru zbranim v polni dvorani šmarškega kulturnega doma namenil svoja razmišljanja o ljubiteljski kulturi. Po njegovem mnenju je ta največ pripomogla k identiteti in obstoju našega naroda. Je množična, raznolika in izjemno kakovostna. Odlično je organizirana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa strokovno podpira vsestransko gibanje ustvarjalcev. Vanj je vključenih nekaj več kot 110 tisoč članov in podpornikov iz 6.034 kulturnih društev in sekcij. Poleg teh združuje še več kot 40 tisoč mladih v različnih otroških in mladinskih skupinah ter krožkih. Bogata produkcija ljubiteljske kulture na področju vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, lutk, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, plesa in filma se vsako leto pokaže v približno 25 tisoč odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah, ki si jih letno ogleda približno tri milijone obiskovalcev. »Te številke govorijo o izjemni dostopnosti in dobri organiziranosti ljubiteljske kulture.« Tako kot na ljubiteljsko kulturo so lahko Slovenci ponosni na državni praznik, namenjen kulturi. Slovenija je edina država na svetu, kjer je dan kulture tudi državni praznik.

Ljubiteljska kultura za gasilci druga najbolj množična organizacija v državi

Tudi v njegovi domači občini, je naglasil Fužir, ima ljubiteljska kultura lepo in bogato zgodovino. Po njegovih besedah so lahko upravičeno ponosni na njene dosežke. Po njegovem mnenju je ljubiteljska kultura za gasilci druga najbolj množična organizacija v državi, ki temelji na prostovoljstvu. Če pa seštejejo ure, ki jih kulturni ustvarjalci preživijo na vajah in nastopih, pa so statistično kar na vrhu. Zato so ustvarjalci hvaležni za vsak ogled njihovih prireditev, saj je to edino plačilo in pokazatelj, da ljudje cenijo njihov trud. »Aktivno sodelovanje v društvih in organizacijah, ki promovirajo kulturo, je ključno za njeno ohranjanje. Zato, dragi mladi ustvarjalci, vztrajajte v kulturi, ki ne bogati samo vašega življenja, ampak kulturo celotnega naroda. Moj največji dosežek v ljubiteljski kulturi ni zlato priznanje JSKD, ki smo ga prejeli za predstavo Srote, ampak to, da sem s kulturo okužil – seveda v pozitivnem pomenu ‒ svoje potomce, otroke in vnuke.«