Šoštanj, 21. maja – »To ni še kar ena knjiga, je dragocen poklon preteklosti in spominom, ki jih zgodovinski učbeniki pogosto spregledajo,« je na predstavitvi knjige z naslovom Če vas bojo kaj spraševali, nič ne vete! v povsem polni dvorani Kulturnega doma Šoštanj poudaril voditelj David Vidmar Čeru. Med poslušalci so bili tudi številni informatorji, katerih zgodbe so v knjigi predstavljene.
Zbrane je nagovoril župan Boris Goličnik in poudaril, da je v času, ko spomin bledi in prostor za osebne zgodbe izginja, tovrstna zbirka izjemnega pomena. »Z njo ne ohranjamo le zgodovinskih dejstev, temveč tudi glasove, čustva in izkušnje ljudi, ki so vojno doživeli kot otroci. Gre za zadnjo generacijo, ki še lahko spregovori o času, ki je zaznamoval preteklost, oblikoval sedanjost in bi nas moral še bolj učiti za prihodnost. Njihove zgodbe so obenem opomin in dediščina,« je dejal in se zahvalil vsem, ki so soustvarjali dragoceno knjižno delo.
Knjigo je izdala Občina Šoštanj, spisali pa Monika Aydin in Špela Poles v pičlih treh mesecih, ko je dozorela ideja zanjo. »Začelo se je pravzaprav pred 11 leti,« je ob predstavitvi knjige pripovedovala Špela Poles. »Ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne smo leta 2014 izdali knjigo kot fotoalbum spominov na tisti čas, zato se nam je zdelo primerno, da v maju ob 80-letnici konca 2. svetovne vojne izide nekaj podobnega. Delo je bilo zaradi omejenega časa zelo intenzivno in zaradi vsebine zelo čustveno.«
V knjigi je zbranih 80 prvoosebnih pripovedi ljudi, ki so kot otroci doživljali vojna leta, in je zato dragocen opomin na to, kako vojna zareže v vsakdanje življenje. Ne niza suhoparnih dejstev, ampak bralca povabi v svet čustev, ki so ostala z ljudmi vse do danes.
Monika Aydin je povedala, kako je knjiga nastajala. »Skušali sva se vživeti v otroka, ki otroštvo preživlja v vojnem času, in sva ljudi tako tudi spraševali. Pričakovali sva, da bodo nekateri tudi odklonilni, a so bili zelo odprti. Prav tako sva pričakovali, da bova zbrali le fragmente, potem pa je nastajalo vedno več in pričevalci so se spomnili ogromno,« je dejala, na vprašanje, kakšne občutke je poslušanje teh zgodb zbudilo v njej, pa: »Sem generacija, ki je še poslušala te zgodbe. V šoli smo se učili veliko o tem, gledali filme po televiziji, a sem zdaj, ko sem poslušala te zgodbe, dobila veliko novih informacij in slikovit uvod v tisti čas.«
Dogodek je bil čudovit poklon vsem osemdesetim pripovedovalcem in njihovim družinskim članom, ki so pri knjigi sodelovali. Obe svetovni vojni so tako v Občini Šoštanj, kjer se je 2. svetovna vojna s podpisom kapitulacije 9. maja za Slovence končala, zaznamovali s knjižnima izdajama. Monika Aydin pa je izid druge knjige pomenljivo pospremila z besedami v domačem narečju: »Boh vari, da bi izdali še tretjo!«