Šmartno ob Paki, 6. februarja – Osrednja proslava v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, je bila v občini Šmartno ob Paki pred tednom dni. Pod zvezdami so jo naslovili organizatorji: lokalna skupnost in učenci domače osnovne šole so skupaj z vodjo prireditve Petro Vnuk povezali v skupno doživetje besede, pesmi, glasbo in ples ter na ta način predstavili lepoto slovenskega jezika – jezika, ki nas vse povezuje – hkrati pa zajeli slovensko kulturo v vseh njenih plasteh.
Kultura je …
Zbrane v dvorani šmarškega kulturnega doma je nagovoril Tomaž Potočnik, predsednik šmarškega kulturnega društva. Po njegovih besedah se s proslavo poklanjamo bogati kulturni dediščini našega naroda in ustvarjalcem, ki so skozi zgodovino s svojim delom pomagali graditi in ohranjati slovensko identiteto.
»Da bi kultura, ki velja za dušo našega naroda, ostala zdrava, mora zoreti v nas, živeti v naših srcih in dejanjih. Pesem, slika, beseda, melodija so bile in bodo iskre upanja, ki ohranjajo človekovo dostojanstvo ter toplino v hladnih, nečloveških trenutkih.«
Poudaril je, da kultura ni zgolj nekaj, kar občudujemo na razstavah in gledaliških odrih, beremo v verzih pesnikov in delih pisateljev, poslušamo v melodijah skladateljev. Kultura je tudi v besedah, ki jih izbiramo, ko nagovarjamo sočloveka. Je v tem, kako se zmoremo kljub naši raznobarvnosti spoštovati in sodelovati, kako se na umetnost odzivamo ter kako jo soustvarjamo kot ustvarjalci ali kot občudovalci.
Osrednji govornik je menil, tudi, da umetnost pomaga prepoznati in razumeti pomen zgodovine, njenih vrednot in tradicije, hkrati pa pripomore k sprejemanju novosti, dojemanju sedanjosti, ki nas bogati in uči razmišljati o prihodnosti. »Prešeren je v nekaj verzih znal povzeti občutke, ki jih včasih sami ne znamo ubesediti. Njegove besede niso samo zapuščina preteklosti. Še danes nas nagovarjajo, sprašujejo, opominjajo in navdihujejo. S svojo umetnostjo je, s pomočjo drugih, postavil temelje slovenskega jezika in literature ter nam pokazal, da je lahko beseda močnejša od orožja, meja in politike. Kultura živi med nami v jeziku, ki ga govorimo, v pesmih, ki jih prepevamo, v zgodbah, ki jih pripovedujemo. Živi na gledaliških, opernih, koncertnih odrih, v muzejih, galerijah, knjižnicah, na ulicah in trgih, v pogovorih in tihih trenutkih ob knjigi. Vsakdo izmed nas jo soustvarja z mislijo, z besedo, dejanji.«
Prav je, da ob takih priložnostih (poleg pesnikov, pisateljev, slikarjev, skladateljev, glasbenikov, igralcev in plesalcev) pomislimo še na sodelavce, brez katerih se tudi najboljši umetniki ne morejo izraziti: na izdelovalce instrumentov, rekvizitov, na scenske delavce in tehnike, založnike, knjižničarke, kustose, učitelje, organizatorje kulturnih dogodkov … »Kultura ni le del naše preteklosti – je naša sedanjost in naša prihodnost. Hvala Prešernu, hvala bogati slovenski kulturi in srečno vsem!« je strnil svoje misli Tomaž Potočnik.