Velenje, 29. novembra – Na 64. rojstni dan Doma kulture Velenje je v mali dvorani oživela prastara pravljica o Janku in Metki. Korenine te pravljice namreč segajo v 13. stoletje, generacije otrok in odraslih pa jo najbolje poznajo zahvaljujoč zapisu bratov Grimm.
»Že res, da revna sva in lačna, v mrzli hišici spiva, obleke polne lukenj in bose noge imava, a v resnici sva bogata, ker nisva sama – bratec ima mene, in jaz imam bratca! Rada se imava in se ne dava,« pojeta Janko in Metka v pravljici, ki jo je na oder postavilo Lutkovno gledališče Velenje.

V gozdu, kamor ju oče pošlje, da poiščeta drva za v peč in kaj za pod zob pod prvim snegom, srečata sila nenavadno čarovnico. Obožuje namreč, kakopak, sladkarije, in ima iz njih postavljeno celo hišo, seveda pa prav zato sovraži obiske. Posebej otrok, ki se prav tako radi sladkajo. Janko in Metka sta se s čarovnico dobro spopadla in jo kaznovala ….

Pod režijo in scenarij se je podpisala neumorna Alice Čop, ki je izdelala tudi čudovite lutke. »Izdelava ene lutke traja 55 do 60 ur in vse je ročno delo. Prvič sem delala tovrstne lutke, ki so kot marionete, torej na žici. Bala sem se, da ne bodo dovolj gibljive, ker morajo biti v predstavi živahne, a sem zadovoljna,« je po predstavi povedala Alice.

Dodala je še, da je bila Janko in Metka prva predstava Lutkovnega gledališča, ko je leta 2008 prišlo pod streho Festivala Velenje. »Takrat je to bilo namizno gledališče, zdaj smo lutke naredili kot marionete, sporočilo pa je enako: govori o odraščanju, o spopadanju otrok s strahom in osamosvajanju.«

Scenografija je delo Kajetana Čopa, lutke pa so vodili Noemi Čop, Lenart Šonc in Nika Dobnik. Noemi Čop je izdelala tudi kostumografijo, glasba je delo Gorazda Planka, luč je vodil Davorin Štorgelj. Predstava bo še na ogled prihodnje leto v novi abonmajski sezoni, načrtujejo pa tudi gostovanja po Sloveniji.