V tem prispevku predstavljamo postopke konserviranja in delno tudi restavriranja mrliškega voza, ki se je uporabljal v mestu Velenje nekje do sredine 60. let 20. stoletja. V Velenju je bil to edini tovrstni voz za prevoz pokojnikov. Bil je zelo lepo izdelan. S svojo obliko in spoštljivo podobo je služil za prevoz pokojnika/ce na zadnji poti od domače hiše do pokopališča.
Za voznika tega voza so prišli v poštev le konjarji, ki so imeli ustrezen par konj, še najbolj pomembno pa je bilo, da so bili konji umirjeni in navajeni večjega števila ljudi. Pred uvedbo mrtvaškega voza so pogrebci, praviloma to niso bili sorodniki pokojnega, do pokopališča krste nosili.
Konservatorsko-restavratorski poseg na mrliškem vozu
V Muzeju Velenje smo se odločili, da opravimo konservatorsko-restavratorski poseg na mrliškem vozu. Razstavljen bo predvidoma na pokopališču Podkraj (centralno mestno pokopališče). Voz je bil pred posegom v dokaj dobrem stanju, le lesena kolesa z obroči so bila v zelo slabem stanju (trohnoba, napad lesnega črva in dotrajanost). Sestavljen je iz različnih vrst materialov: železo, pločevina in les.
Glavni problem pri tem posegu so predstavljala zelo dotrajana in poškodovana kolesa mrliškega voza. Obroč (šina) enega platišča je bil počen in zato neuporaben, pri ostalih platiščih pa so bile zelo dotrajane špice oziroma napere koles. Pred konserviranjem smo najprej z osi voza odstranili vsa kolesa oz. platišča. Po strokovnem pregledu strokovnjaka (kolarja) smo se odločili, da dve močno poškodovani in dotrajani platišči odpeljemo h kolarju Andreju Jevšenaku, kjer so omenjeni kolesi restavrirali.
Tam so nam s svojim znanjem in strokovnostjo popravili, na novo izdelali in obnovili vse poškodovane dele kolesa, jih utrdili, zamenjali dotrajane dele platišč in lesenih špic oz. naper in na enem kolesu zamenjali tudi kovinski obroč (šino). Preden smo kolesa namestili, jih je bilo treba še pokitati in seveda prebarvati. Kitanje sem opravil s pomočjo Araldit-a SV 427 in HV 427; barvanje celotnega kolesa pa s hitro sušečim akrilnim lakom (Motip). Voz sem v celoti mehansko očistil in razmastil z razmaščevalcem ND-165 ter nesnago spral s pomočjo visokotlačnega čistilca. Lesene dele sem premazal s tekočino Silvanolin S1 (zaščitno sredstvo za les), nato pa ga prebarval z akrilnim črnim lakom. Kovinske dele voza sem v celoti premazal z Antikorozinom (nevtralizator rje). Končni premaz kovinskih delov je bil izveden z akrilnim črnim lakom in na nekaterih mestih z akrilno zlato barvo.
Simon Špital
