Iz teh prostorov se sliši dobra glasba

Odprtje razstave je pospremila glasba dijakov glasbene smeri.
Naš čas

Razstava o razrednih umetniških večerih, takšnih in drugačnih – 30 let glasbene gimnazije

Velenje, 20. junija – V sklopu letošnje 30-letnice glasbene smeri Umetniške gimnazije ŠCV so v Glasbeni šoli Velenje odprli razstavo, ki prikazuje posebno povezovalno prakso med obema šolama. Razstava predstavlja zgodbo o dijaških razrednih umetniških večerih, ki so spontano zrasli iz dijaške želje po ustvarjanju in ki so skozi leta postali stalna praksa. Vsebuje del ohranjenega gradiva, kot so koncertni listi, fotografije in skupinske skladbe. Razstavo so pripravili Urška Šramel Vučina, Margarita Ulokina, Tjaša Gorjanc in Marjan Voglar ob podpori MO Velenje. Na ogled bo do konca oktobra.

Od ideje do vsakoletnih tematskih večerov

Urška Šramel Vučina, profesorica zgodovine glasbe, je za naš časopis povedala, kako so se tematski večeri začeli. »Uradno srednješolsko glasbeno izobraževanje v Velenju poteka od leta 1993. Bila sem prva generacija in vem, da smo se bolj kot ne pogovarjali, da bi radi počeli nekaj takega. V tistem času so bili na gimnaziji tudi tematski večeri dijakov, še na terasi gimnazije, ki smo jo z nadzidavo tretjega nadstropja izgubili.

In potem je spontano med glasbeniki na Umetniški gimnaziji zrasla ideja, da bi se povezali kot razred in se predstavili skupaj na svojo vižo ubranih umetniških večerih. Po ohrajenih podatkih je bil prvi večer leta 2000, potem pa se je ta ideja res prijela. Tako zdaj vsako leto dijaki drugih, tretjih in četrtih letnikov priredijo koncert.« Ta jih poveže, ker morajo sodelovati, se prilagajati, organizirati … S tem izjemno napredujejo, predvsem v povezavi med sabo v tovarištvu, sodelovanju in izjemni kreativnosti.

Že na prvem koncertu je bila kot dodatek skupna skladba, zapeli so jo ob klavirju, in to se je tako prijelo, da kot zadnjo točko vsak letnik doda skupinsko razredno skladbo, ob tem da dijaki v razredu igrajo zelo različne inštrumente. »Izziv je bil, kako te inštrumente povezati v celoto, in vedno se je v razredu našel dijak, ki je bil pripravljen pisati priredbe, če pa ne, so pomagali profesorji. Dolga leta je to bil profesor Slavko Šuklar, pomagali pa so tudi drugi,« pojasni Urška Šramel Vučina.

Dijaki tako izberejo znano skladbo in jo priredijo za vse inštrumente, ki jih igrajo. Nastajajo zelo izvirne priredbe. Žal se je nekaj notnega gradiva izgubilo, sprva so bile te skladbe tudi skrivnost. »Potem pa so sklenili, da ne bi bilo slabo, da pripravijo koncertni list in podpišejo tudi avtorja priredbe. To je v bistvu skladateljsko delo. Skladbe so različne, od klasične in popularne do filmske glasbe, vedno pa so povezane tudi s temo koncerta,« pove profesorica.

Glasba jih povezuje

Umetniška gimnazija ob izjemno kakovostni in uspešni Glasbeni šoli Velenje pomeni nadgradnjo osnovnega glasbenega izobraževanja. Urška Šramel Vučina ob tem poudari: »To je izjemno zahtevna šola. Ukvarjanje z glasbo ni lahek poklic, terja vsakodnevno delo, vadenje, tudi odrekanje, a tako lepa stvar, kot je glasba, nas motivira, povezuje.
Imamo izjemne dijake in sem vsako leto navdušena nad njimi. Občudujem jih, kako se ne dajo, vztrajajo in hkrati uživajo. Gredo v svet, marsikam, veliko pa jih prihaja nazaj med nas. To je tudi za naš kolektiv zelo dobro. S šolo smo povezani s srčnostjo in nam marsikatere stvari ni težko narediti, ker imamo to šolo radi,« sklene Urška Šramel Vučina.

Neverjeten kapital za družbo

Da sta tako glasbena šola kot glasbena gimnazija izjemni, se strinja tudi ravnatelj glasbene šole Boris Štih. Ponosen je na sodelovanje med obema šolama in, kot pravi, uresničujejo svoje poslanstvo, da se iz teh prostorov sliši dobra glasba.
»To je naš namen, zato smo tukaj. Da so naši učenci in dijaki zelo uspešni ne samo na državnih tekmovanjih, ampak tudi na mednarodnih, je velika zasluga strokovno dobro podkovanega kadra, ki zna mladim, ki so v današnjem času izpostavljeni neverjetnim izzivom in dražljajem, ki jih begajo, preusmeriti pozornost v glasbo. Govorim o pametnih telefonih, tablicah, o tej čedalje večji odvisnosti mladine od spleta. Da dosežemo, da so se pripravljeni predano posvečati inštrumentu vsak dan po več ur, vaditi – to je izjemen uspeh in neverjeten kapital za družbo,« je prepričan Štih.

30 let glasbene gimnazije

Najprej je v Velenju delovala nižja glasbena šola, na kateri so se mladi učili igranja posameznih inštrumentov, ustanova pa je (tako kot Velenje) hitro rasla in se razvijala. Poseben zagon je dobila v času ravnateljevanja mag. Ivana Marina ter po gradnji nove stavbe v letu 1985. Že sredi 70. let so intenzivno razmišljali o širjenju programa na srednjo stopnjo, saj se je zanimanje za glasbeno izobraževanje v Velenju nenehno povečevalo. Pojavljalo se je vedno več nadarjenih učencev, ki so v programih od 7. do 10. razreda že posegali v srednješolske programe in se uspešno vpisovali neposredno na Akademijo za glasbo v Ljubljani.

Septembra 1993 je ministrstvo za šolstvo in šport glasbeni šoli dodelilo koncesijo za izvajanje srednješolskega programa glasba: inštrumentalist, pevec (modul B). Tako je s šolskim letom 1993/1994 z izobraževanjem v 1. letniku srednje glasbene šole začelo prvih 30 dijakov. 31. avgusta 1998 je glasbena šola prenehala s koncesijo za izvajanje srednješolskega programa in je 1. septembra 1998 v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje, Splošno in strokovno gimnazijo Velenje začela z izobraževanjem na umetniški gimnaziji.
Majda Završnik Puc, danes ravnateljica OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, prej pa profesorica v glasbeni šoli, je bila zraven, ko smo v Velenju dobili glasbeno smer na splošni gimnaziji. Kot pravi, se je v nekaj letih poklopilo veliko stvari.

»Velenjska nižja glasbena šola je rasla iz leta v leto in v slovenskem prostoru smo bili unikum – tako po strokovnosti učiteljev kot izredno uspešnih učencih. Razvoj in napredek pa je kar klicala nova stavba glasbene šole. V 90. letih smo začeli tudi z orglarskim oddelkom. Kar nekaj velenjskih študentov je že bilo na Akademiji za glasbo, kjer je po spletu okoliščin z dekanom akademije Marijanom Gabrijeličem padla ideja za ustanovitev srednje glasbene šole. Učencev je bilo dovolj in takratni ravnatelj Gimnazije Velenje Andrej Kuzman je bil ideji naklonjen,« povzame tisto obdobje Majda Završnik Puc in dodaja, da je velenjska umetniška gimnazija prav gotovo ena izmed vodilnih na področju glasbenega šolstva in je ob boku vsem drugim v Celju, Ljubljani, Mariboru in Kopru.