Glasbeni uvod ob odprtju razstave so izvedli dijaki glasbene smeri umetniške gimnazije ŠCV, uvodne misli pa je povedala ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler. Razstava zajema dela dijakov od prvega do zaključnega, četrtega letnika likovne gimnazije. Obiskovalcem omogoča vpogled v bogastvo in raznolikost umetniškega ustvarjanja ter razkriva potencial in inovativnost mladih umetnikov. Dijaki so ustvarjali pod mentorstvom učiteljev strokovnih predmetov profesorjev Aleksandre Dolenc Gojević, Janje Hren, Jureta Markote, Uršule Skornšek, Alje Krofl in mag. Nataše Tajnik Stupar.

Čutiti je mlado ustvarjalno energijo

Slednja je povedala več o razstavi in dobrih dveh desetletjih tradicionalne likovne Inventure. »Na razstavi se predstavljajo dijaki likovne smeri le z deležem svojih izdelkov oziroma vsebin, ki jih obdelajo v šolskem procesu. Žal vseh vsebin ne moremo predstaviti, zato izberemo bolj zanimive, inovativne izdelke, take, ki se bolj dotikajo ustvarjalnosti, ne samo študijskega dela,« razloži mag. Nataša Tajnik Stupar. »V bistvu dijaki s temi izdelki tudi izkažejo veliko svojih delovnih navad, saj kar traja, da ti izdelki nastanejo. Če ocenim kakovost, lahko rečem, da ob ogledu razstavljenih del začutiš mlado ustvarjalno energijo.« Na razstavi se v sklopih predstavljajo strokovni predmeti, ki so risanje, slikanje, predstavitvene tehnike, likovna teorija, bivalna kultura, plastično oblikovanje in osnove varovanja dediščine, dijaki splošne gimnazije pa predstavljajo eno likovno nalogo, ki so jo naredili pri pouku likovna umetnost.

»Tehnik je ogromno,« pravi profesorica. »Trudimo se, da prenašamo znanje iz roda v rod. To pomeni, da ohranjamo tako tradicionalne, zelo stare klasične tehnike, kot je recimo freska, in se spogledujemo z digitalnim, virtualnim, tako da smo tehnološko ažurni in se res trudimo, da stare tehnike peljemo naprej v prihodnost.«

Mag. Tajnik Stupar opaža razlike med Inventuro pred 24 leti in danes. »Razlika je že ta, da učitelji dozorimo, pa tudi v tem, da so bili v času, ko se je pri nas umetniška gimnazija začela, v likovni umetnosti bolj skromni digitalni poskusi, danes pa se je tehnologija že zelo razvila. Težimo k temu, da smo ves čas sodobni, hkrati pa klasično zgodovinski.

Dijaki pa se v bistvu niso kaj dosti spremenili. So ustvarjalni, likovno nadarjeni otroci, ki hkrati izpolnjujejo tudi težke pogoje, da na koncu pridejo do rezultata, ki se mu reče matura. Zanimivo, da so bili vmes zelo naklonjeni digitalnemu, danes pa si dijaki zelo želijo analognega. Želijo spoznavati stare tehnike, ustvarjati z rokami, ker je njihov vsak dan toliko prežet z zasloni in digitalnostjo, da je ta potop v analogne likovne tehnike zanje eksotičen. To smo opazili in zelo spodbujamo klasične tehnike.«