Končnice kažejo pot čebelam domov

V Mestni galeriji Šoštanj so prejšnji teden odprli čudovito razstavo panjskih končnic, delo priznanega umetnika, slikarja in ikonopisca Alimpije Košarkoskega.

Pod okriljem Zavoda za kulturo Šoštanj so združili moči in pričarali edinstveno umetniško izkušnjo. Odprtje je povezovala mag. Milojka B. Komprej. Vse navzoče je s toplimi besedami pozdravil tudi šoštanjski župan Boris Goličnik, ki je izrazil svojo podporo umetnosti in kulturi v mestu. Za glasbeno kuliso je na harmoniki poskrbel Jože Šumah, dodaten čar razstavi pa je dala tudi Čebelarska družina Ravne Šoštanj. Razstava bo odprta do konca maja.

»Ponosni smo na bogato slovensko kulturno dediščino, ki jo te umetnine predstavljajo. Še posebej je razstava pomembna za lokalno skupnost, Alimpije Košarkoski pa ji je lahko vzor. Njegovo makedonsko poreklo je del njegove identitete, vendar je prav tako močno zasidran v življenje in kulturo Šoštanja, kar ga naredi izjemno pristnega poznavalca in predstavnika kraja,« je prepričan župan. »Njegova prisotnost tako v športu kot tudi umetniških krogih daje naši družbi poseben sijaj. Njegovi izdelki, ki jih lahko občudujemo na razstavi, so le droben del njegovega bogatega ustvarjalnega izraza, ki dodaja barvitost in globino našemu vsakdanu.«

Razstava panjskih končnic je večplastna in polna pomenov, je prepričana mag. Milojka B. Komprej. »Panjske končnice so v resnici slovenska posebnost, čeprav so bile že proti koncu 18. stoletja poznane tudi v drugih deželah. Nastale so iz preprostih praktičnih razlogov – ljudje so s slikami na končnicah čebelam pokazali pot do njihovega domovanja. Motivi na panjskih končnicah so sprva izhajali iz kmečkega življenja in so bili zelo pisanih barv. Tudi barve na končnicah so pomembne, saj jih čebele prepoznajo. Iz teh preprostih poslikav so se razvile vse bolj zahtevne umetnine, ki so postale del ljudske umetnosti in navdih tudi za slikarje, ki so jih vključevali v svoja dela. Alimpije Košarkoski, kot vemo, na svojih končnicah upodablja tudi motive iz sodobnega življenja. Panjskih končnic na razstavi je res veliko – okoli sto jih je na ogled, vsaka končnica pa je posebna na svoj način,« razlaga Milojka B. Komprej.

Alimpije Košarkoski je izrazil svojo naklonjenost do Šoštanja

»Moje mesto Šoštanj mi je pri srcu, rad imam tudi čebele in šport. V prostem času se posvečam ikonopisu, uživam v igranju tenisa in odbojke.« Ko govorimo o razstavi panjskih končnic, Alimpije Košarkoski opisuje, da vsaka slika prikazuje zgodbo preteklosti, življenja ljudi v Sloveniji. »Te zgodbe so lahko hudomušne, resne ali živahne, vse pa imajo svoj čar in sporočilo. Panjske končnice so mi še posebej pri srcu, saj so name že pred štiridesetimi leti, ob prvem obisku Slovenije, naredile močan vtis in me navdihnile za ustvarjanje.«
Še vedno, kadar mu čas dopušča, ustvarja panjske končnice, navdih pa črpa iz domačih motivov. »Nedavno sem ustvaril sliko ob priložnosti 120-letnice Planinskega društva Šoštanj. Na njej sem upodobil Aljažev stolp in planince, ki se vzpenjajo. Ta motiv mi je bil še posebej blizu, saj predstavlja del zgodovine in dediščine, ki je pomembna tako za Šoštanj kot tudi za Slovenijo kot celoto.«