Šoštanj – Za šolsko leto 2021/2022 so v centralno Osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj vpisali 92 prvošolcev, v Podružnično osnovno šolo Topolšica pa 15, skupaj tako kar 107 prvošolcev.
Šoštanj – Na začetku novega šolskega leta je v Vrtec Šoštanj vključenih 415 otrok.
Zavod RS za zaposlovanje, ki je ob izbruhu novega koronavirusa dobil nove naloge in je zato dodatno obremenjen, brezposelnim in delodajalcem zdaj na pomoč ponuja še s t. i. interaktivno zavodsko asistentko z imenom Iza.
Šole in vrtci so prejeli okrožnico, kako morajo ravnatelji ukrepati v primeru, da se zaposleni ne bodo držali pogoja PCT. Pogoj prebolel, testiran, cepljen je za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja obvezen, kar pomeni, da je za tiste, ki niso cepljeni ali prebolevniki, tedensko testiranje delovno pravna obveza.
Prvi šolski dan se bo, kot kaže, za vse učence in tudi dijake začel s poukom v šoli po t. i. modelu B, a z omejitvami, ki se nanašajo na vzdrževanje higienskega režima ter izvajanje preventivnih ukrepov.
Dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih bodo od 1. septembra dalje imeli na voljo mesečno ali letno vozovnico Slovenija.
Danes je nov dan ter IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora sta razvila Najemniški
Šoštanj – Na Glavnem trgu v Šoštanju pripravljajo v sredo, 25., in četrtek, 26. avgusta, ob 20.30 že 10. šoštanjske poletne filmske večere.
V celjski bolnišnici imajo za covidne bolnike v trenutni fazi pripravljenih 15 navadnih in pet intenzivnih postelj. “En pacient je trenutno na obravnavi na urgenci, potem pa bo hospitaliziran na oddelek,” je za STA povedala direktorica celjske bolnišnice Margareta Guček Zakošek. V času pogovora pa sta bila še dva bolnika na poti v bolnišnico. Enega so premestili iz ptujske bolnišnice, drugega pa iz UKC Maribor. Zdravstveno stanje vseh treh bolnikov je tako hudo, da potrebujejo dodaten kisik. Guček Zakoškova je vseeno izrazila upanje, da bodo bolniki lahko hospitalizirani na navadnih oddelkih. Covidni oddelek bodo v Celju odprli v okviru infekcijskega oddelka. Kadra, razen za potrebe intenzivnih postelj, v tej fazi še ne bodo premeščali z drugih oddelkov. “Vzpostavljamo oddelke z obstoječimi kadri, pomoč pa je nato potrebna z drugimi bolniki, ki jih ne moremo sprejeti na infekcijski oddelek,” je povedala Guček Zakoškova. V naslednji fazi bodo v Celju za covidne bolnike pripravili 30 navadnih in 9 intenzivnih postelj. Kasneje bodo z namenom zagotavljanja kadra in postelj združevali kirurške oddelke. Najprej ortopedskega in oddelek plastične kirurgije. V zadnji fazi bodo v Celju zdravili do 167 bolnikov na navadnem ter 22 bolnikov na intenzivnem oddelku. Toliko je tudi vseh inteznivnih postelj v bolnišnici Celje. V drugem valu so sicer naenkrat zdravili največ 147 bolnikov na navadnem oddelku, s covidnimi bolniki pa so bile takrat zapolnjene vse postelje za intenzivno nego. V primerjavi z drugim in tretjim valom je tokrat v bolnišnici zaposlenega pet odstotkov manj negovalnega kadra. “Nenadomeščenih sester, bodisi za nedoločen čas, ker jih ne dobimo, bodisi za določen, ker so porodniško oziroma bolniško odsotne, je trenutno okoli 35,” je za STA še povedala Guček Zakošek.
Od ponedeljka hitro testiranje na novi koronavirus ni več brezplačno. Izjema so tisti, za katere vladni odloki določajo, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Zanje stroške testiranja krije državni proračun. STA je objavil pregled novosti, ki že veljajo. KARANTENA Osebi, ki je bila cepljena proti covidu-19, ne bodo odredili karantene ob morebitnem tveganem stiku. To bo za to osebo veljalo devet mesecev od dne, ko se je vzpostavila polna zaščita po cepljenju. OBVEZNO TESTIRANJE Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom določa, da testiranje s hitrimi antigenskimi testi na novi koronavirus ne bo več brezplačno. Stroške testiranja pa bo še vedno kril državni proračun za zaposlene v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, dejavnosti vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo, osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga, organizirajo prireditve in izvajajo vzgojo in izobraževanje na področju verske svobode, in za katere je z odloki vlade določeno obvezno testiranje. Učenci 7., 8. in 9. razreda ter dijaki se bodo prostovoljno testirali, tudi sredstva za samotestiranje bodo zagotovljena iz državnega proračuna. VRTCI, ŠOLE IN FAKULTETE Vsi, ki opravljajo delo v vrtcih in osnovnih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, domovih za učence, dijaških in študentskih domovih, organizacijah za izobraževanje odraslih, srednjih in višjih strokovnih šolah ter v visokošolskih zavodih, morajo izpolnjevati pogoj PCT, torej pogoj, da so preboleli covid-19, da so cepljeni ali testirani. Zaposleni, ki niso cepljeni ali preboleli, se morajo tedensko testirati s hitrim antigenskim testom. Pogoj PCT morajo po odloku izpolnjevati tudi vse druge osebe, ki prihajajo v prostore vzgojno-izobraževalnih zavodov in so starejše od 15 let. Odlok sicer velja za prihodnji teden, pristojni na ministrstvih za izobraževanje in zdravje pa predvidevajo, da bo enako veljalo prvi teden novega šolskega leta, ko se bodo učenci tretje triade in dijaki prostovoljno samotestirali. Po 6. septembru pa bi lahko prešli tudi na samotestiranje učiteljev, razprava o tem še poteka. ŠPORT Za izvajanje športnih tekmovanj mora Olimpijski komite Slovenije oz. pristojna nacionalna panožna športna zveza ali organizator športnega tekmovanja imenovati odgovorne osebe in njihove kontaktne podatke posredovati ministrstvu, pristojnemu za šport. Športniki in člani njihovih ekip, ki se udeležujejo tekmovanj, drugo organizacijsko osebje, ki sodeluje pri izvedbi tekmovanj, in gledalci se tekmovanj lahko udeležijo, če izpolnjujejo pogoje PCT. Strokovni delavci in voditelji športno-rekreativne dejavnosti, ki izvajajo proces športne vadbe ali športno-rekreativno dejavnost, ter izvajalci programov usposabljanj, ki niso cepljeni ali prebolevniki, se bodo morali tedensko testirati s hitrimi antigenskimi testi. Za osebe, ki še niso dopolnile 15 let, pogoji za športnike, organizacijsko osebje in gledalce športnih tekmovanj ne veljajo, če se tekme udeležujejo skupaj z ožjimi družinskimi člani oz. skrbniki. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za udeležbo na tekmovanjih izvaja organizator športnega tekmovanja ob vstopu na športno tekmovanje. PRODAJA BLAGA IN STORITEV NA PODROČJU VOZNIKOV IN VOZIL Osebe, ki izvajajo ponujanje in prodajanje blaga in storitev na področju vozil in voznikov, se morajo enkrat tedensko testirati na novi koronavirus s hitrimi testi ali izpolnjevati pogoj cepljenosti ali prebolevnosti. Za izvajanje avtotaksi prevozov, javnih linijskih prevozov, posebnih linijskih prevozov, stalnih izvenlinijskih prevozov in občasnih prevozov potnikov je za voznike in potnike obvezna uporaba zaščitne maske. Pri javnih linijskih medkrajevnih prevozih, posebnih linijskih in občasnih prevozih potnikov, ki se izvajajo z vozili kategorije M2 in M3, je število potnikov omejeno na število registriranih potnikov v vozilu. Izvajanje avtotaksi prevozov je dovoljeno le, če voznik taksija pred vstopom novega potnika poskrbi za ustrezno dezinfekcijo delov vozila in uporabo zaščitnih mask ter če enkrat tedensko opravi testiranje ali izpolnjuje pogoj prebolevnosti ali cepljenosti. Uporabniki taksi storitev in javnega potniškega prometa so izjema in testiranje ni obvezno. Prav tako se še naprej ni treba testirati voznikom javnega potniškega prometa. Pogoj PCT morajo izpolnjevati tudi osebje upravljavca žičniških naprav ter njihovi uporabniki. TRGOVINA IN STORITVENE DEJAVNOSTI Za zaposlene v storitvah higienske nege, nezdravstvenih svetovalnih in terapevtskih storitvah, storitvah strokovnega oz. poslovnega izobraževanja in usposabljanja, v igralnicah, igralnih salonih in prirejanju posebnih iger na srečo, v sejemski in kongresni dejavnosti, gostinski dejavnosti, nastanitvenih storitvah in v gostinskih obratih, ki nudijo glasbo za ples oz. družabni program, še naprej velja obvezno tedensko testiranje, če niso prebolevniki ali cepljeni proti covidu-19. KOLEKTIVNO URESNIČEVANJE VERSKE SVOBODE Osebe, ki izvajajo versko oz. duhovno vzgojo in izobraževanje, se morejo tedensko testirati, razen če izpolnjujejo pogoj prebolevnosti ali cepljenja. Tisti, ki versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje izvajajo le občasno in se torej ne testirajo tedensko, pa morajo prav tako izpolnjevati pogoj PCT, pri čemer je pri pogoju testiranja veljavnost hitrega testa 48 ur in testa PCR 72 ur. KULTURA Nastopajoči na javnih kulturnih prireditvah in osebe, ki sodelujejo pri izvedbi javne kulturne prireditve in prihajajo v neposredni stik s končnimi uporabniki, se morajo tedensko testirati, razen če izpolnjujejo pogoj prebolevnosti ali cepljenja. Osebe, ki sodelujejo pri izvedbi javne kulturne prireditve le občasno in se torej ne testirajo tedensko, pa morajo tudi izpolnjevati pogoj PCT, pri čemer je pri pogoju testiranja veljavnost hitrega testa 48 ur in testa PCR 72 ur.
V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop – Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. “Za veliko ljudi je ta usodni dan zaznamoval začetek cikla nacistične in sovjetske okupacije in nasilja. Na ta dan se spomnimo tistih, ki so postali žrtve totalitarnih režimov v Evropi, in tistih, ki so se borili proti tem režimom. Priznavamo trpljenje vseh žrtev in njihovih svojcev, kot tudi trajne posledice, ki so jih te travmatične izkušnje pustile na prihodnjih generacijah Evropejcev,” sta v skupni izjavi sporočila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Pozvala sta k sodelovanju pri tem, da nas bo skupna preteklost okrepila, ne pa razdvojila, ter poudarila, da svoboda ni samoumevna. “Je nekaj, za kar se moramo boriti vsak dan znova. To je v srcu evropskega ideala. Skupaj z vladavino prava in demokracijo je ta svoboda temelj evropskih dogovorov, ki smo jih vsi podpisali. Še naprej moramo stati združeni v teh temeljnih evropskih idealih,” sta dodala. Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil tedaj podpisan omenjeni pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Pakt je med drugim predvidel delitev Poljske med obe podpisnici, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. In izbruhnila je druga svetovna vojna. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki. Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne življenje izgubilo 99.911 ljudi. Kot vsako leto se bodo po Evropi in v Sloveniji v teh dneh poklonili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.