Ko arheologi izkopljejo predmete iz zemlje, ti pogosto niso videti tako, kot jih poznamo iz muzejev. Prekriti so z zemljo, korozijo in poškodbami, ki so nastale med stoletji ali celo tisočletji ležanja v tleh. Da bi jih lahko varno predstavili javnosti, je potreben natančen in potrpežljiv konservatorskorestavratorski postopek. Konec lanskega leta je Muzej Velenje na prošnjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enote Celje, prevzel nalogo čiščenja in zaščite arheološkega gradiva iz Laškega. Kako poteka takšno delo in kaj vse je potrebno, da predmeti ponovno zasijejo?

Potrebne je veliko natančnosti 

V zbirki predmetov, ki smo jo prejeli v delo, je bilo največ predmetov iz brona (novci, uhani, broška, svetinjice, prstan …), med njimi pa tudi en srebrn novec. Prvi korak konservatorskega dela je vedno mehansko čiščenje predmetov – to pomeni, da se s skalpelom, mikromotorjem in drobnimi polirnimi ščetkami previdno odstrani zemljina in površinska korozija. Ta faza zahteva veliko natančnosti, saj mora konservator-restavrator odstraniti le škodljive plasti, ne pa tudi originalne površine predmeta.

Potop v raztopino 

Ko so bili bronasti predmeti očiščeni, je sledil pomemben korak stabilizacije. Potopili smo jih v 3-% raztopino benzotriazola (BTA; razstopina benzotriazola in alkohola), v kateri so se očiščeni predmeti namakali približno teden dni. Ta snov deluje kot »zdravilo« za bron – ustavi korozijske procese, ki so se razvili med dolgotrajnim ležanjem v zemlji, in prepreči njihovo nadaljnje širjenje. Srebrni novec je zahteval drugačen pristop, zato je bil po mehanskem čiščenju očiščen s posebno polirno pasto Purol, ki je primerna za občutljive srebrne površine.Po končanem namakanju bronastih predmetov v razstopini BTA je bilo treba predmete temeljito osušiti, nato pa zaščititi s Paraloidom B72, ki ustvari tanko, stabilno in reverzibilno zaščitno plast.

Brez konzervacije bi številni predmeti propadli 

Konservatorsko-restavratorsko delo je tiho, natančno in pogosto dolgotrajno, a brez njega bi številni arheološki predmeti propadli, še preden bi jih lahko občudovali v muzeju. Postopki, kot so mehansko čiščenje, stabilizacija kovin in zaščitni premazi, omogočajo, da predmeti preživijo še mnogo generacij. Z opravljenim delom smo v Muzeju Velenje poskrbeli, da bo arheološko gradivo iz Laškega varno ohranjeno in pripravljeno za predstavitev javnosti – kot dragocen del naše skupne zgodovine.