V 50. letih prejšnjega stoletja so v Velenju pospešeno gradili nova stanovanja in javne objekte, v velenjskem premogovniku pa so padali proizvodni rekordi. Časopisi so poročali o udarniških akcijah ter zanosu delavcev in viziji sodobnega mesta, ki so ga v naslednjih desetletjih imenovali tudi socialistični čudež. V senci teh zmag pa je tiho, skoraj neopazno, izginjal del Šaleške doline.

Stare Škale so bile prva vas v Šaleški dolini, ki se je zaradi intenzivnega izkopavanja premoga začela pogrezati. Premogovniške ugreznine je zalila voda in tako so v Šaleški dolini nastala tri jezera: Škalsko, Velenjsko in Družmirsko. Danes južno stran nekdanje površine vasi Škale zavzemata Velenjsko in Škalsko jezero ter ugreznine okrog njiju.

Najstarejše naselje, cerkev, šola

Škale sodijo med najstarejša srednjeveška središča v Šaleški dolini. Že leta 955 so postale sedež pražupnije. Konec 10. ali v začetku 11. stoletja je bila v Škalah posvečena prafarna cerkev sv. Jurija, ki naj bi bila tudi prva cerkev v Šaleški dolini. Pomembnost je kraju dodatno dajalo še turnsko posestvo, veliko približno 170 hektarjev.

Leta 1820 je na škalskem griču začela delovati prva redna šola, leta 1893 pa so odprli novo šolo z vrtom in telovadnico, v kateri je poučeval tudi pesnik, duhovnik in arhivist Anton Aškerc. Okrog cerkve sv. Jurija so skozi stoletja zrasle številne stavbe, ki so že v 19. stoletju skupaj s cerkvijo obdajale velik odprt tržni prostor, imenovan sejmišče.

Leta 1875 so bila v dolini, tudi pod Škalskim gričem in v njegovi bližini, odkrita bogata nahajališča rjavega lignita in s tem se je začelo razvijati premogovništvo. Med 2. svetovno vojno so Nemci do skrajnih meja povečali odkop v premogovniku. Varnostnega stebra, ki so ga leta 1921 začrtali pod središčem Škal, niso več upoštevali. S tem se je začelo kataklizmično pogrezanje tega naselja.

Premog dar in prekletstvo

Cerkev sv. Jurija je bila skupaj s Škalskim gričem prva žrtev ugrezanja tal zaradi izkopavanja premoga v Šaleški dolini. 27. septembra 1951 so cerkveni stolp minirali, kar je pomenilo dokončni propad središča vasi Škale. Kraj je izgubil svojo upravno, gospodarsko in kulturno osnovo, ki mu je dolga stoletja zagotavljala pomemben položaj v dolini.

V podprtih, napol porušenih hišah so ljudje živeli, dokler niso propadle še zadnje možnosti za bivanje. Ena za drugo so izginjale lepo urejene domačije, vaščani pa so s težkim srcem zapuščali svoje domove. Nekateri med njimi so se morali celo večkrat preseliti.

Novo središče Škal so uredili v zaselku Brezovo. Leta 1954 so tam odprli novo štirirazredno šolo. A ne za dolgo – ugrezanje tal se je nadaljevalo, zato so tudi to šolo dobra tri desetletja pozneje morali zapreti.

Leta 1976 so ob novem škalskem pokopališču zgradili novo cerkev, posvečeno sv. Jožefu. Leta 1977 so Škale dobile nov otroški vrtec, s pomočjo velenjskega premogovnika pa so leta 1987 zgradili tudi nov gasilski dom in prostore za delovanje krajevne skupnosti. 25. junija 1989 so v Škalah svečano odprli novo, že tretje središče Škal, ki se je zdaj preselilo v Podlubelo. Takrat so slovesno odprli tudi novo sodobno osnovno šolo, ki kot podružnica Osnovne šole Livada Velenje deluje še danes.

Težka industrija je močno zaznamovala naravno okolje in življenja prebivalcev Šaleške doline. Njeno delovanje je povzročilo nastanek jezer, zaradi katerih je izginil pomemben del dediščine tega območja. A sčasoma so se domačini naučili živeti z novimi danostmi, jih sprejeli in jim dali nov pomen. Rekultivirane površine ob Velenjskem in Škalskem jezeru danes predstavljajo priljubljeno rekreacijsko območje za številne Velenjčane in obiskovalce.

V četrtek, 21. avgusta, ob 21. uri bo na Poletnih filmskih projekcijah pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju premierno predvajan dokumentarni film Potopljeni spomini: Škale avtorice Pine Špegel. Na ogled bo tudi dokumentarni film Mastodonti iz Šaleške doline, ki ga je Muzej Velenje pripravil v letu 2022. V primeru slabega vremena bo dogodek potekal v dvorani Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Prijazno vabljeni!

Povzeto po:

Brišnik, Danijela; Ravnikar, Tone (ur): Velenje: Razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje: Mestna občina, 1999.

Kljajič, Damijan: Potopljeni spomini: Kako je rudarstvo spremenilo pokrajino in usodo prebivalcev Šaleške doline. Velenje: Muzej Velenje, 2023.

Pogačar, Vera; Janžovnik, Olga in Rednak, Gabrijela: Pleterje v Šaleški dolini. V: Šaleški razgledi 2016-2017. Velenje: Knjižnica Velenje, 2017, str. 183–208.

Ravnikar, Tone (ur): Škale: zbornik, Zbirka Šaleški razgledi 3. Titovo Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1989.

Škale nekoč in danes: http://revivas-skale.si/index.php/skale-nekoc-danes