Vid zna našteti 5.111 decimalk števila pi

Vid Goršek
STA

Dijak Elektro in računalniške šole ŠCV Vid Goršek je zmagal v recitiranju decimalk števila pi – Matematika niso le številke, ampak tudi užitek

Ljubljana, 14. marca – Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so s tekmovanjem v recitiranju decimalk števila pi obeležili svetovni dan matematike in dan števila pi. Na zmagovalni oder je stopil dijak Elektro in računalniške šole ŠC Velenje Vid Goršek (3. TRA), ki je zrecitiral 5.111 decimalk v manj kot dveh urah.

Vid o pripravi na tekmovanje pravi: »Pred štirimi meseci sem se odločil, da se preizkusim v nečem posebnem: v recitiranju decimalk števila pi. Ko mi je bilo enkrat dolgčas, sem na spletu poiskal prvih 100 decimalk števila pi in si jih po 45 minutah brez težav zapomnil. To me je navdušilo, zato sem želel preveriti, kako daleč lahko sežem.

Na začetku sem porabil po 30 minut časa na dan, potem pa se je stopnjevalo do dve uri, na nekatere dni tudi več. Zadnjih 13 dni pred tekmovanjem je bilo najtežjih, saj sem moral vaditi recitiranje in koncentracijo. Za recitacijo vseh decimalk sem porabil dve uri, pred tem pa še eno uro, da sem jih preletel.«

Vsakdo, ki sliši te podatke, se gotovo vpraša, kako si lahko človek zapomni toliko številk. Kako se je tega lotil Vid? »Združil sem več tehnik pomnjenja, razvil pa tudi lastne in na koncu oblikoval svojo tehniko pomnjenja. V bistvu je to palača spomina na moj način. Spoznal sem, da pri pomnjenju števila pi ni najbolj pomemben spomin, ampak domišljija,« preprosto razloži in že vnaprej pove, da se  prihodnje leto ne bo udeležil tekmovanja, saj bo osredotočen na priprave za maturo. »Ne vem še, kaj me čaka v prihodnosti, morda pa se spet podam na kakšno novo izzivalno pot.«

Do številk s palačo spomina

Tekmovanja se je udeležil tudi igralec in nekdanji prvak v recitiranju števila pi Nik Škrlec. Njegov ambiciozni cilj – z naučenimi 11.000 decimalkami ponovno postaviti rekord ‒ se ni uresničil, vseeno pa je zrecitiral več kot 500 decimalk. »Imel sem manjši zdrs v koncentraciji, kar pripisujem tudi pomanjkanju vaje pred tekmovanjem,« je dejal za STA. Recitiranje decimalk števila pi mu pomeni predvsem miselni maraton. »Tako kot nekdo drug teče, jaz tečem v svoji glavi. To je nekaj, kar želim početi še nekaj časa, ker vem, da mi pomaga ohranjati bistro glavo,« je izpostavil. Vse navdušence nad matematiko spodbuja, da se udeležujejo takih dogodkov.
Škrlec se je učenja decimalk lotil s pomočjo grške mnemotehnike pomnjenja, ki se imenuje palača spomina in pri kateri si posameznik številke zapomni z miselnim popotovanjem po dobro znanem prostoru, na primer po hiši, sobi.
Z omenjeno metodo je s 3.141 decimalkami dolgo časa držal državni rekord. Zdaj državni rekord v recitiranju pripada Tiborju Hvali. Ta je pred štirimi leti na tekmovanju znal zrecitirati kar 10.123 decimak.

Pi se začne s 3,14 ..

Prvi dan števila pi so sicer obeležili 14. marca leta 1988 v San Franciscu. Datum praznovanja se v ameriškem datumskem formatu zapiše kot 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. Število predstavlja razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom.
Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl fizik Stephen Hawking, danes velja za mednarodni dan matematike. Dogodek je v Sloveniji leta 2007 prvič organiziral študent in zdajšnji profesor Simon Čopar, od takrat naprej pa se tradicionalno odvija vsako leto na isti dan.

Predsednik študentskega sveta fakultete za matematiko in fiziko Žan Luka Kolarič je dogodek označil za izjemno pomembnega, saj ne samo mladim, temveč celotni populaciji vzbuja zanimanje za matematiko. »Želimo poudariti, da pri njej ne gre zgolj za številke, ampak tudi za užitek,« je poudaril. Še posebej ga je veselilo, da so se letos pomerili tekmovalci v starostnem razponu od osem do 80 let.
Družbo je treba spodbujati k razmišljanju o matematiki in naravoslovnih vedah na splošno, pa je prepričan dekan fakultete Janez Bonča. »Ravno te so namreč tiste, ki so potrebne tako za zeleni prehod kot za razvoj različnih tehnologij, kot so pametni telefoni, navigacijski sistemi in druge,« je povedal.