V Muzeju Velenje razvrščamo gradivo v tri temeljne zbirke: etnološko, zgodovinsko in tehnično-naravoslovno, znotraj katerih se ustvarjajo manjše zbirke, najpogosteje ustvarjene po izvoru ali vsebini gradiva. Med takšnimi je tudi zbirka značk, znakov in priponk, ki šteje približno 4.800 kosov. V njej najdemo znake, značke in priponke iz vse Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine.

Zgodovina značk

Znaki in značke so najznačilnejši za Evropo. Za čas uvajanja znakov in značk štejemo obdobje zadnjih dveh desetletij 19. stoletja, ko so zaradi cenejše izdelave znaki začeli izpodrivati prej uveljavljene svetinje (medalje). Te so navadno izdelovali ob praznikih in večjih dogodkih.

Pred 1. svetovno vojno so bili pogosti predvsem v avstro-ogrskih deželah, zlasti na Češkem. Med prvo svetovno vojno sta jih množično uporabljala predvsem avstro-ogrska vojska in njen propagandni stroj. Milijoni in milijoni znakov in značk so nastali v nacistični Nemčiji v času od leta 1933 do 1939, manj pa jih je bilo v vojnih letih. V Sovjetski zvezi so že v 30. letih 20. stoletja naredili iz tekmovanja za športne znake pravo politično gibanje, prav tako kakor za udarniške znake, ki so bili najbolj aktualni v času petletk. V 50. letih 20. stoletja je bila v Sovjetski zvezi prava poplava le-teh.

Znaki v službi oglaševanja

Na Slovenskem so se znaki uveljavljali podobno kot na Češkem. Pred 1. svetovno vojno so bili skoraj nepogrešljiva oblika izkazovanja politične, stanovske in društvene pripadnosti. Bolj priljubljeni kot med klerikalci so bili med liberalci. To je bilo verjetno povezano tudi s finančno močjo posameznih struj. Sprva je bilo za izdelavo znakov potrebnega veliko natančnega ročnega dela, kasneje pa se je izdelava znakov in značk industrializirala, kar jim je odvzelo precej lepote in vrednosti.

Konec 2. svetovne vojne je bil prelomen tudi na področju znakov, še močneje pa je v njihovo zgodovino na tleh nekdanje Jugoslavije zarezal začetek 50. let 20. stoletja, ko so se z administrativnim socializmom izgubile tudi številne oblike sistemske propagande. Skromni znaki in značke so se odtlej pojavljali le še ob določenih dogodkih; emajlirane značke na primer le ob redkih proslavah, zlasti tistih v spomin na dogodke iz narodno osvobodilnega boja. Ob koncu 60. let 20. stoletja se je začelo novo obdobje znakov in značk. Takrat so značke začeli uporabljati v oglaševanju. Podjetja so jih začela množično izdelovati, zato je njihova nominalna vrednosti padla. Ohranjali so jo le redki in unikatni primerki.

Značke podjetja Gorenje

Značke podjetja Gorenje predstavljajo najobsežnejši sklop zbirke Muzeja Velenje. V njem je skoraj 400 različnih kosov, vendar se nekatere značke med seboj razlikujejo le po barvi ali po še manjših podrobnostih. Poleg značk, ki nosijo napis Gorenje oz. Tovarna gospodinjske opreme (TGO) Gorenje, so v tem sklopu svoje mesto našle tudi značke obratov tovarne Gorenje, nekdanjih Temeljnih organizacij združenega dela (TOZD-ov).

Med značkami podjetja Gorenje so tudi značke s slogani podjetja »Zvestoba za zvestobo«, »Izdelano v Velenju«, »Zdravo, rjavo«, »Gorenje, leto kakovosti« …, značke, ki jih je podjetje izdalo ob dnevu žena in ob novem letu, ter značke četrtega, šestega in sedmega sejma vzorcev, ki so ga v Gorenju z namenom, da bi svojo proizvodnjo približali javnosti, prvič organizirali leta 1976. Sejmi so v oktobru potekali v velenjski Rdeči dvorani.

Posebno pozornost pritegnejo značke s podobo starega, a še vedno prepoznavnega logotipa podjetja v obliki plamena iz 60. let preteklega stoletja, in značke v obliki različnih gospodinjskih aparatov, ki jih je izdelovalo podjetje (od štedilnika na trda goriva do plinskih in električnih štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov itd.). V zbirki je triindvajset značk s podobo Gorenjevih gospodinjskih aparatov.

Literatura:
Murkovič, Mateja. »Muzejski depo in upravljanje z muzejskimi zbirkami«. V: Muzej Velenje: 65 let varovanja kulturne dediščine Šaleške doline. Velenje: Muzej Velenje, 2023.
Medved, Mateja. Šaleške značke: zbirka značk, znakov in priponk Muzeja Velenje. Velenje: Muzej Velenje, 2018.