Vsako novo leto prinaša s seboj obletnice pomembnih dogodkov, rojstev in smrti pomembnih ljudi. Obletnice nas spomnijo, kako hitro leta tečejo, saj si ob teh podatkih velikokrat rečemo: »Kaj, toliko let je že minilo od takrat?«. Ja, spomin je lahko varljiv.

V letu 2025 bo minilo pet let od začetka pandemije covida-19 ter prav tako pet let od izstopa Združenega kraljestva iz EU.
Minilo bo tudi 30 let od genocida 8.372 Bošnjakov v Srebrenici. Novembra bodo obeleževali tri desetletja, odkar so voditelji BiH (Alija Izetbegović), Hrvaške (Franjo Tuđman) in Zvezne republike Jugoslavije (Slobodan Milošević) v ZDA sklenili daytonski mirovni sporazum, s katerim so končali tri in pol leta trajajočo vojno v Bosni in Hercegovini, najbolj krvavo vojno po razpadu nekdanje Jugoslavije. V letu 2025 bo minilo tudi četrt stoletja od konca Miloševićevega režima.

Prav tako bo potekalo zaznamovanje več obletnic v povezavi z drugo svetovno vojno. Maja bo minilo 80 let od kapitulacije Nemčije in s tem konca druge svetovne vojne v Evropi, medtem ko bodo konec vojne v Aziji in na Pacifiku zabeležili avgusta. Aprila bodo zaznamovali tudi pol stoletja od konca vojne v Vietnamu.

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe. V dodatku k splošnim določbam so omenjene manjšinske pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Maja bo minilo tudi 75 let, odkar je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi.

V letu 2025 bo zaznamovanih več tragičnih obletnic. Januarja bo minilo desetletje od terorističnega napada na satirično revijo Charlie Hebdo v Parizu ter trideset let od potresa v japonskem Kobeju, ki je terjal več tisoč smrtnih žrtev.

Leto bo minilo tudi v zaznamovanju okoljskih obletnic. Februarja bo minilo 20 let, odkar je stopil v veljavo kjotski protokol o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, medtem ko bo decembra minilo desetletje od podpisa pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

JANUAR

11. PEKING – Minilo bo pet let, odkar so na Kitajskem potrdili prvo smrt zaradi covida-19.
12. PORT-AU-PRINCE – Petnajsta obletnica od katastrofalnega potresa na Haitiju, ki je zahteval več kot 200.000 življenj.
17. KOBE – 30 let od potresa v Kobeju, ki je terjal preko 6.400 smrtnih žrtev.
23. WUHAN – 5. obletnica prvega zaprtja družbe zaradi epidemije covida-19.
27. OSWIECIM – 80. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz.
31. LONDON – Minilo bo pet let od izstopa Združenega kraljestva iz EU.

FEBRUAR

4. MOSKVA – 80. obletnica konference na Jalti med drugo svetovno vojno, na kateri so si veliki trije – Roosevelt, Churchill in Stalin – po porazu nacistov razdelili vplivna območja v Evropi in po svetu.
16. KJOTO – Minilo bo 20 let, odkar je stopil v veljavo kjotski protokol o zmanjšanju toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov glede na leto 1990.
24. KIJEV – Minila bodo tri leta od začetka ruske agresije na Ukrajino.

MAREC

11. ŽENEVA – Pred petimi leti je Svetovna zdravstvena organizacija izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo.
18. MOSKVA – 60 let od prvega sprehoda v vesolju, ki ga je izvedel sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov.
20. TOKIO – Minilo bo 30 let od napada s plinom sarin na tokijski podzemni železnici, v katerem je umrlo 13 ljudi.

APRIL

2. VATIKAN – 20. obletnica smrti papeža Janeza Pavla II.
4. ALBUQUERQUE – Pred pol stoletja sta Bill Gates in Paul Allen ustanovila podjetje Microsoft.
12. PITTSBURGH – 70. obletnica odkritja cepiva proti otroški paralizi.
18. PRINCETON – 70. obletnica smrti fizika in Nobelovega nagrajenca Alberta Einsteina.
19. OKLAHOMA CITY – 30 let od terorističnega napada na stavbo zvezne vlade v Oklahoma Cityju, v katerem je bilo ubitih 168 ljudi.
25. KATMANDU – Minilo bo deset let od uničujočega potresa v Nepalu, ki je terjal skoraj 9.000 življenj.
30. HANOJ – 50. obletnica padca Sajgona in s tem konca vojne v Vietnamu.
30. BERLIN – Minilo bo 80 let od samomora nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja.

MAJ

7. MOSKVA – Minilo bo 25 let, odkar je Vladimir Putin prvič postal predsednik Ruske federacije.
8. BERLIN – 80. obletnica kapitulacije Nemčije in s tem konca druge svetovne vojne v Evropi.
9. PARIZ – Mineva 75 let od predstavitve Schumanove deklaracije, ki velja za začetek današnje Evropske unije.
14. VARŠAVA – 70. obletnica ustanovitve Varšavskega pakta, vojaškega zavezništva med Sovjetsko zvezo in vzhodnimi sateliti.
5. DUNAJ – Minilo bo 70 let od sprejetja avstrijske državne pogodbe. 

JUNIJ

14. SCHENGEN – 40. obletnica sklenitve schengenskega sporazuma, ki je omogočil prost pretok ljudi v Evropi brez preverjanj na mejnih prehodih.

JULIJ

7. LONDON – Mineva 20 let od terorističnega napada, v katerem je bilo ubitih 56 ljudi, preko 700 pa je bilo ranjenih.
11. SREBRENICA – Minilo bo 30 let od genocida, v katerem so pripadniki vojske Republike srbske ubili več kot 8.372 Bošnjakov.

AVGUST

5. KNIN – 30. obletnica vojaške akcije Nevihta na Hrvaškem, med katero so hrvaške sile zavzele ozemlje, ki so ga nadzorovali hrvaški Srbi, in s tem končale domovinsko vojno.
6.-9. HIROŠIMA/NAGASAKI – Minilo bo 80 let od eksplozij atomskih bomb.
12. MOSKVA – 25. obletnica nesreče ruske jedrske podmornice Kursk.
29. NEW ORLEANS – Mineva 20 let od pustošenja orkana Katrina, v katerem je življenje izgubilo več kot 1000 ljudi.

OKTOBER

3. BERLIN – 35. obletnica združitve Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike.
5. BEOGRAD – Minilo bo 25 let od padca režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića.

NOVEMBER

13. PARIZ – Deset let od koordiniranih terorističnih napadov v Parizu, ko je bilo blizu stadiona Stade de France in v dvorani Bataclan ubitih 130 ljudi, več kot 400 pa poškodovanih.
29. VALENCIA – Prva obletnica poplav na jugovzhodu Španije, v katerih je umrlo najmanj 230 ljudi.

DECEMBER

12. PARIZ – Minilo bo desetletje od podpisa Pariškega sporazuma s ciljem omejitve dviga povprečne globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija glede nad predindustrijsko raven.

Prazniki v letu 2025

Razen praznikov dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, priključitev Primorske matični domovini, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra so v Sloveniji dela prosti dnevi vsi prazniki. Teh je skupno 13, a v posameznem letu kakšen pade tudi na soboto ali nedeljo. Ob državnih praznikih imamo sicer še nekaj dela prostih dni, kot so velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič.
Lani je bilo 12 dela prostih dni, leto 2025 bo s tega vidika nekoliko bolj skromno. Prešernov dan denimo pade na soboto, dan upora proti okupatorju pa na nedeljo. Skupno bo deset dela prostih dni.