Nekoč so si znali mnogo bolj pomagati z naravo in naravnimi učinkovinami kar iz kuhinjskega lonca. Prehranska strokovnjakinja Marija Merljak že dolgo zbira stare recepte za domače zdravilne jedi, s katerimi so si nekdaj lajšali zimska prehladna obolenja. Z jedmi iz raške čebule in česna so si pomagali pri prehladih, z juho iz rdeče pese pri virozah ... Pred vami so stari recepti iz naših krajev za zimsko samopomoč, ki ne smejo utoniti v pozabo.

»Nekdaj ni bilo zdravnika na dosegu roke, ljudje so bili pogosto prepuščeni sami sebi. So pa bolj zaupali v naravo in zdravilska izročila prednikov. Pomoč so iskali v naravnih učinkovinah, si med seboj izmenjevali izkušnje in jih prenašali iz roda v rod. Zdravilne rastline so mnogo bolj poznali in uporabljali kot danes, in teh starih znanj res ne smemo pustiti pozabi,« pravi Marija Merljak, univ. dipl. živilska tehnologinja, avtorica odličnih knjig o prehrani, med njimi Mladost v telesu in Življenje v ravnovesju.   

Prava zdravilna kokošja juha se zmiksa

»V mojem otroštvu je bila pri nas zbiralnica mleka. Takrat sem z zanimanjem prisluhnila ženskam, ki so se vedno pogovarjale o naravnih rešitvah za katerokoli bolezen in si izmenjevale izkušnje. Za krepitev porodnice so vedno omenjale kokošjo juho, za krepitev starejšega človeka pa govejo. Kokošjo juho so bolnikom dajale tudi pri prehladnih obolenjih in oteženem dihanju, kadar so kašljali.
Ko sem bila desetletna deklica, sem dobila sklepni revmatizem, težave sem imela s sklepi in hojo, in takrat je zdravnik mami naročil, da moram vsak dan popiti skodelico kokošje juhe z več zelenjave, ki pomaga pri sklepnih težavah in razstrupljanju telesa ter da bolniku energijo. So pa zanjo uporabili naravno krmljene kokoši, ki so tekale po travnikih, in to je bilo bistveno pri tem, da je bila zdravilna. Poiskati je torej treba tako, pozimi krmljeno z ostanki zelenjave, radiča, mešanim zrnom in senom. Čim težja je, tem boljša je za juho. Kokoši s farm niso primerne.

V juhi morajo biti še tri velike čebule, velik olupljen sladki krompir, olupljeni pastinaki, dve olupljeni repi, od 12 do 15 velikih oranžnih in rumenih korenčkov, 6 stebel stebelne zelene, koleraba in šopek peteršilja. Pri močno zamašenih dihalih je treba dodati še veliko česna, vsaj eno glavico, poper, nekaj karija in malo pekočega čilija. Pomembno pri tej juhi je, da se kokoš kuha od šest do sedem ur, a tako, da počasi brbota. Najprej se v juho da korenovke, šele po treh urah pa zeleno in peteršilj. Pomembno je, da se po kuhanju zelenjavo zmiksa in to juho z velikimi požirki sreba, da se poje vso zelenjavo in tekočino. Taka juha učinkuje proti vnetjem sluznice dihal in redči sluz v pljučih, da se lažje izloči.«

Kostna goveja juha za črevesne težave

»Pri goveji juhi smo morali vedno pojesti tudi mozeg in želatinaste dele pri kosti, ker so že nekoč vedeli, da kolagen iz njih pomaga pri obrabi sklepnih vezi, mozeg iz kosti pa je pomagal pri celjenju črevesne stene. Prava domača goveja juha je najboljša iz bočnika in kosti z mozgom, govejim repom ali govejimi rebri. Vanjo obvezno damo korenje več barv, gomolj zelene, ne pa njenih listov, ker juho obarvajo temno, liste luštreka, korenino peteršilja in pastinaka. Kolerabe naj ne bo preveč, ker juho sladka. Dodajte čebulo, tudi z zunanjimi listi, da bo juha bistra. Dodajte vsaj en lovorov list ter deset ali več zrnc raznobarvnega popra in nekaj strokov česna. Lovor, poper in po želji muškat dodamo proti koncu kuhanja. Solimo na začetku, mrzlo vodo.«

Vse juhe, v katerih se kuha vse, zagotavljajo snovi za rast in obnovo celic črevesne stene, imajo pa tudi zdravilni učinek na vnetne procese v črevesju. »Ker iz črevesja prihaja okrog 80 odstotkov vse imunske zaščite organizma, zdravo črevesje zagotavlja splošno dobro počutje in zdravje! Kostne juhe zagotavljajo dobro prebavo in so bile stoletja ljudsko zdravilo za prebavni sistem.«
Zdrave so seveda vse domače zelenjavne juhe iz čim več različnih vrst sveže, naravno vzgojene domače zelenjave, še posebej, če vsebujejo dovolj čebule, česna, zelja in drugih blagodejnih vrst zelenjave. Goveja juha pozimi pogreje in poživi prebavila, a hkrati pomirja. Marija Merljak vanjo ne daje močnih začimb, kot so timijan, majaron, česen in lovor, ker prevzamejo vonj in okus, ter paradižnika, ker jo zakisa. Govejo juho sicer kuha vso noč.

Prežganka, balzam za želodec

»Kadar nas pestijo želodčne in prebavne težave ali okrevamo po bolezni, je prežganka pravi balzam za želodec.« Jo še znate pripraviti?
Potrebujemo pšenično moko, surovo ali kuhano maslo, mleto kumino, sol in jajca. Moko na suho prepražimo, da rahlo zarumeni. Vmes počasi prilivamo obvezno mrzlo vodo, previdno solimo, stresemo za noževo konico mlete kumine in zavremo. Vre naj okrog 10 minut na nizkem ognju, nato v juho zamešamo stepeno jajce in kuhamo nekaj minut. Ponudimo na krožniku, na katerem juho obogatimo še z žlico surovega ali kuhanega masla ghee. Namesto bele seveda lahko uporabimo tudi polnovredno, pirino ali kamutovo moko. Nekateri dodajo poper, drugi majaron, lovor ali drugo zelišče.

Čebulna juha za lažje izkašljevanje

»Čebula pri kuhanju nič ne izgubi, s kuhanjem se kvercetin ne uniči. Zelo priporočljivo je čebulno juho jesti pri prehladih, za lažje izkašljevanje sluzi in pri astmi. Priporočljiva je tudi pri gripi. Čebula obenem znižuje krvni sladkor, ker vsebuje glukokinin, inzulinu podoben rastlinski hormon.«
Za juho potrebujemo 4 raške čebule, 2 žlici oljčnega olja, 100 g zeliščnega masla, 2 krompirja, 2 korenčka, por in česen. Čebulo narežemo na kocke in popražimo na olivnem olju ter dodamo zeliščno maslo. V drugem loncu v litru vode pripravimo zelenjavni fondi: dva krompirja, dve korenčka in košček pora skuhamo in zmešamo s paličnim mešalnikom. S tem zalijemo čebulo, dodamo sol in beli poper ter svež česen. Juho pustimo nekaj časa vreti. Ko jo serviramo na krožniku, po vrhu posujemo žlico pražene čebule in po želji dodamo žlico smetane za kuhanje.

Juha iz rdeče pese z brstičnim ohrovtom

»Rdeča pesa zmanjšuje količino virusov in bakterij v telesu, saj preprečuje njihov razvoj, zato človek, ki jo redno uživa, hitreje ozdravi. Pomaga tudi zniževati vročino in izboljšuje kri.«
Potrebujemo 2 večji rdeči pesi, 50 g šalotke, 2 stroka česna, majaron, sol, poper, 15 dag brstičnega ohrovta, maslo in oljčno olje. Peso operemo, olupimo in narežemo na kocke. Na olju prepražimo sesekljano šalotko, dodamo česen in majaron. Ko zadiši, dodamo peso in zalijemo z vodo. Začinimo. Ko je pesa mehka, jo v mešalniku zmiksamo v gladko kremno juho. Brstični ohrovt očistimo in ga v kropu, ki ga ne solimo, skuhamo, da je še čvrst. Nato v ponvi segrejemo maslo in ohrovt sotiramo ter na koncu rahlo posolimo. V krožnik denemo ohrovt kot jušni vložek.