Prve priprave za ustanovitev šoštanjskega Sokola so potekale leta 1907, ko je bil ustanovljen iniciativni odbor na čelu z notarjem Vinkom Kolškom. Ostali člani tega odbora so bili še: Ivan Vošnjak, dr. Fran Mayer, Franc Rajšter, Jakob Volk, Franc Štor, Ivan Lukman, Ivan Koropec in Bohuslav Pajger. Pripravili so vse potrebno gradivo za ustanovitev novega društva. Leto kasneje je bil šoštanjski Sokol tudi uradno ustanovljen in registriran. Na ustanovnem občnem zboru je bil za prvega starosto izvoljen Vinko Kolšek in za načelnika Tone Majerhold. V tem letu so se že začele tudi prve dejavnosti.
Člani telovadci so julija 1908 tako izvedli svoj prvi javni nastop pri Basistu v Družmirju, kjer je potekala prva javna prireditev in igra z naslovom Brat Sokol. Nastopili so s prostimi vajami in z metanjem kamna z ramena.
Telovadci, ki so nastopili na tem prvem javnem nastopu, so bili: Tone Majerhold, Karel Brišnik, Zdravko France, Tone France, Lojze France, Karl Ocvirk in Karl Sedminek. Kasneje so se jim pridružili še: Bohuslav Pajger, Franjo Perovec, Zdravko Kovač, Jože Jakop, Miško Dvornik, Ivan Emeršič in še nekateri drugi.
Opora narodnemu gibanju
Sokolska društva so bila telovadna društva, ki so nastala kot odgovor na nacionalistične telovadne organizacije nemških športnih društev, »turnvereinov«. Po češkem vzoru so nastajala po vseh slovanskih deželah habsburške monarhije, vključno z našimi kraji. Ob telovadbi je bila ena izmed njihovih glavnih nalog narodno-politično delovanje in s svojimi številnimi odseki, od gledaliških do glasbenih, v okviru Sokolov so delovali tudi pevski zbori, tamburaške skupine, pihalne godbe itd., so nudila oporo tedaj še enotnemu vseslovenskemu narodnemu gibanju.
V času prve svetovne vojne, med letoma 1914 in 1918, je delovanje šoštanjskega Sokola popolnoma zamrlo. Lastnina Sokola je bila zaplenjena, medtem ko je orodje prevzelo nemško telovadno društvo Thurnverein, ki je imelo svoje prostore za vadbo v hotelu Union – Hauke v Šoštanju. Konec leta 1918 je delovanje šoštanjskega Sokola ponovno zaživelo. Z redno vadbo so začeli vsi oddelki članov, članic, naraščajnikov ter naraščajnic moške in ženske mladine – dece. Dejavnosti društva so dosegale vse večje razsežnosti tako v telovadnici z vsemi oddelki kot tudi na drugih področjih. Zaživeli so dramska skupina, pevski zbor in orkester. Vsi telovadni oddelki so v naslednjih letih sodelovali na javnih nastopih v Šoštanju, Mozirju, na Polzeli, v Žalcu, Celju, na Vranskem, v Laškem, Brežicah, Ljubljani, na pokrajinskih zletih v Ljubljani, Mariboru, na Sušaku – Reka, v Splitu, Osijeku, Sarajevu, Beogradu, Sofiji in Pragi.
Ideja za lastni dom
Društvo je bilo včlanjeno v Savinjsko-šaleško okrožje s sedežem v Žalcu pod vodstvom načelnika Vilka Kukovca ter nato v Šoštanju pod vodstvom načelnika Miloša Volka in tajnika Iva Sveta. Ideja o gradnji lastnega sokolskega doma se je pojavila že ob začetkih delovanja društva leta 1912. V ta namen so že zbirali sredstva s prodajo fotografij – razglednic članov in članic. Dejavnosti v ta namen so se začele hitreje odvijati šele po koncu prve svetovne vojne. Leta 1919 so tako od Marije Kolšek odkupili zemljišče na Tičnici v Šoštanju, in sicer za ceno 10.000 kron. Pogodbo za nakup zemljišča sta v imenu šoštanjskega Sokola podpisala podstarosta Jakob Volk in tajnik Ivan Sernec. Z gradnjo doma so začeli konec leta 1921. Društvo je pospešeno zbiralo sredstva in iskalo posojila. Društvo je kredit odplačevalo z obrestmi od dohodkov članarine in raznih nastopov, akademij, gledaliških iger in drugih dogodkov. Dom je bil dokončno zgrajen in predan svojemu namenu 7. decembra 1924. V ta namen so organizirali v Šoštanju župni zlet.
Zadnja manifestacija Sokolov in vseh narodno naprednih slovenskih organizacij je potekala na demonstracijah 27. marca 1941. Kmalu zatem se je začela okupacija in okupator je razpustil vsa slovenska društva, med drugim tudi šoštanjske Sokole. Zasedel je tudi Sokolski dom in ga preimenoval v Heimatbundheim. Tako je to ime ostalo vse do konca okupacije leta 1945. Zaplenil je tudi vse društveno imetje in uničil bogato strokovno knjižnico, ki je delovala znotraj doma. Po osvoboditvi je dom nekaj časa deloval kot skladišče JA in raznih podjetij. Ime telovadne organizacije se je v tem času večkrat preimenovalo. Nato je dobilo ime TVD Partizan Šoštanj in posledično se je tudi Sokolski dom preimenoval v Dom TVD Partizan.
