Tako je poleti leta 1914 odmevalo po kolodvorih tudi številnih slovenskih mest. Vzklikali so fantje in možje, ki so bili mobilizirani ob začetku vojne, ki jo je Avstro-Ogrska ob nemški podpori 28. julija 1914 napovedala Srbiji, potem ko sta bila v Sarajevu umorjena avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija, vojvodinja Hohenberg.
Umor prestolonaslednika in njegove žene je služil kot povod za začetek vojne, ki so ji botrovale številne politične in ozemeljske težnje ter s tem povezana nasprotovanja med velesilami tistega časa. Zaradi številnih mednarodnih povezav in pogodb o vojaškem sodelovanju med državami, razdeljenimi v dva tabora – države centralnih sil in antante, je namreč avstro-ogrski vojni napovedi sledil v juliju oziroma avgustu 1914 plaz medsebojnih vojnih napovedi in začela se je velika vojna, danes poznana kot 1. svetovna vojna.
Čeprav so načrti vojaških poveljstev temeljili na osnovni ideji o kratki vojni, ki se bo končala do božiča leta 1914, se napovedi niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. (v 1. svetovni vojni se pojavijo tanki, letala, podmornice, bojni plini itd.) sta na frontah namreč že v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je vodilo do razvoja novega sistema bojevanja v jarkih in s tem do zastoja. Vojna je obtičala v štiriletnem mrtvilu bojnih jarkov vse do konca, ko je, potem ko so se postopoma predale vse članice centralnih sil, novembra leta 1918 kapitulirala tudi Nemčija: 11. 11. 1918 ob 11. uri dopoldne je utihnilo orožje in vojna se je naposled končala.
Vse gre za brambo ljube domovine
Vojna, v katero je bilo mobiliziranih okoli 70 milijonov vojakov, od tega jih je bilo 10 milijonov ubitih, precejšnje pa so bile tudi civilne žrtve kot rezultat lakot, pomanjkanja in bolezni (pa tudi vojaške okupacije in represalije), je zajela kar 36 držav od tedanjih 54. Vojaške operacije so potekale v Evropi, Aziji in Afriki, v vojno pa je bilo že v prvem letu vpoklicanih tudi okoli 30 do 35 tisoč Slovencev. Nabori in vpoklici so bili vsa leta vojne, s pomanjkanjem vojaške sile pa se je mobilizacijski nabor vedno bolj širil. »Splošna brambna dolžnost se je raztegnila od 18. do 50. leta. Stari možje morajo v vojsko, mladi fantje nosijo puške. Vse gre za brambo ljube domovine,« je v župnijsko kroniko zapisal vinskogorski župnik.
Med mobiliziranimi so bili tudi številni možje in fantje iz Šaleške doline, med njimi znana imena kot Ivan Napotnik, Gustav Šilih, Davorin Ravljen, Fran Mlinšek in številni drugi. Marsikateri izmed njih se ni nikoli več vrnil v domači kraj, številni pa so se domov vrnili kot invalidi. Bojevali so se v različnih enotah in rodovih cesarsko-kraljeve armade, večina nabornikov s širšega celjskega območja vključno s Šaleško dolino pa se je bojevala v 87. pehotnem polku s sedežem v Celju. Večina jih je svoj ognjeni krst doživela na vzhodni fronti, v Galiciji, z vstopom Italije v vojno maja 1915 na strani antante pa so bili v glavnem prestavljeni na novo odprto italijansko bojišče, kjer so vsaj na območju soške fronte branili domačo zemljo.
O dogajanju izpred 110 let, 28. julija 2024 smo namreč obeležili 110. obletnico začetka prve svetovne vojne, pripoveduje razstava Prva svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, ki je v drugi polovici decembra na ogled v razstavišču Podhod Pošta. Razstava prinaša pregled ohranjenega gradiva na temo velike vojne, s katero je bil izbrisan stari svet ter postavljeni temelji sodobne Evrope, ki pa je in še vedno poskuša konflikte reševati z vojaško silo. Na mirovni konferenci v Parizu, ki je sledila vojni, so namreč za glavnega krivca spopada razglasili Nemčijo ter ji naložili visoko vojno odškodnino, jo ozemeljsko okrnili, oslabili njeno vojsko itd., kar je slednja občutila kot veliko krivico in ponižanje; temelji za novo, še bolj strašno in krvavo vojno, ki je izbruhnila že čez 20 let, so bili postavljeni!
Med Slovenci naj bi vojna, v katero je bilo mobiliziranih okoli 160.000 slovenskih vojakov, do konca leta 1917 terjala okoli 35.000 žrtev. Smo pa ob koncu vojne Slovenci skupaj z ostalimi južnoslovanskimi narodi avstro-ogrske monarhije na njenem pogorišču osnovali Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Država, ki so jo razglasili 29. oktobra 1918, mednarodnopravno ni bila priznana in že 1. decembra 1918 se je, tudi zaradi ogroženosti nacionalnih meja, združila s Kraljevino Srbijo v novo državo pod žezlom srbske dinastije Karadjordjevićev – Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, od leta 1929 imenovano Kraljevina Jugoslavija. Pa vendar lahko imamo, navkljub kratkemu času njenega obstoja, obstajala je le 33 dni, Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov za temelj, na katerem je leta 1991 z osamosvojitveno vojno zrasla samostojna in suverena država Slovenija.
Literatura: Bijana Ristić, 1. svetovna vojna na Loškem: zbornik, Škofja Loka: Loški muzej, 2019.
