Velenje letos praznuje 65 let, a to ne pomeni, da ga pred tem ni bilo. Hkrati namreč letos praznujemo tudi 750-letnico prve omembe trga. Prihodnje leto bo velenjski premogovnik praznoval 150 let delovanja. To pomeni, da je mlado le mesto, ne pa tudi naselja v Šaleški dolini. Preden je bilo 20. septembra 1959 odprto mestno središče, so že nastajale tovarne, šole in druge institucije, ki so postavile temelje današnjemu Velenju.

1953

Deset delavcev v vasi Gorenje (danes Občina Šmartno ob Paki) je 1. maja ustanovilo obrtno delavnico in pričelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli, kar je pomenilo zametek današnje tovarne Gorenje. Delavnica se je konec leta 1959 iz vasi Gorenje preselila v Velenje in v prvi polovici leta 1960 je 185 delavcev Gorenja pričelo s svojo proizvodnjo v starih kopalnicah na Starem jašku.
V Šaleku je vse do maja delovala Krajevna elektrarna.
31. avgusta je predsednik Ljudskega odbora Občine Velenje Ivan Hudobreznik položil temeljni kamen za novo osnovno šolo (danes osnovna šola Miha Pintar Toledo).
Z gradnjo novega jaška so na velenjskem premogovniku začeli pomladi leta 1948, dokončno pa je bil Novi jašek v Prelogah usposobljen za izvoz 31. decembra leta 1953, ko so ga svečano predali v uporabo.

1954

4. septembra so na posvetovanju gospodarstva šoštanjskega okraja (sodelovali so predstavniki šoštanjske termoelektrarne in velenjskega premogovnika ter predstavniki Kemičnega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane) sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata.
Mestno podjetje Avtoprevozništvo Velenje je v letu 1954 želelo začeti izkoriščati boksit v Ložnici, zato je Gospodarski svet LOMO Velenje ustanovil podjetje z imenom Boksit promet Velenje.

1955

Konec julija je prišlo do reorganizacije teritorialne uprave v Sloveniji. Šoštanjski okraj je bil ukinjen in razdeljen na dve občini: Zgornja Savinjska dolina je bila odtlej Občinski ljudski odbor Mozirje, Šaleška dolina pa Občinski ljudski odbor (OLO) Šoštanj.
25. novembra je bil zgodovinski dan velenjskega premogovnika, saj je bila prvič v dotedanji zgodovini dosežena letna proizvodnja milijon ton premoga.

1956

16. decembra so se v dvorani Doma Svobode na letni skupščini ŠD Rudar in TVD Partizan odločili za združitev obeh društev v eno z imenom TVD Partizan – Rudar.
Prvih sedem ulic v Velenju je dobilo svoja imena: Celjska, Kidričeva, Partizanska, Ljubljanska, Šaleška, Koroška in Stanetova.
Največja udarniška akcija Velenjčanov se je pričela 2. septembra, ko so začeli z regulacijo Pake.

1957

3. novembra so s podpisom svečane listine ustanovili Muzej slovenskih premogovnikov s sedežem na Velenjskem gradu.

1958

15. septembra se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih IRŠ – Industrijske rudarske šole (današnja gimnazija), ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojno in elektro usmeritve.
S sklepom OLO Šoštanj je bila 4. decembra ustanovljena v Velenju Posebna osnovna šola – danes Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje.

1959

Konec julija so v novih prostorih Zdravstvenega doma pregledali prve paciente. Na predlog upravnega odbora ZD Velenje so se Zdravstveni dom, Reševalna postaja in Obratna ambulanta Rudnika lignita Velenje združili v Zdravstveni dom Velenje 2. aprila 1959.
20. septembra  je bilo svečano odprto novo središče mesta Velenje.
20. oktobra je OLO Šoštanj izdal sklep o ustanovitvi Delavske univerze Velenje.

1960

Dom kulture v novem središču mesta Velenje so odprli 29. novembra.

1961

Prva telovadnica v Velenju je bila zgrajena pri osnovni šoli Miha Pintar - Toledo.
30. marca se je velenjska termoelektrarna združila s šoštanjsko termoelektrarno in delovala še do 28. novembra leta 1967, ko so jo dokončno zaprli.
V začetku junija je premogovnik v Fiesi zgradil nov počitniški dom z 62 ležišči, 8. julija pa je bila v Velenju otvoritev novozgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji.
3. julija so na trgu pred Domom kulture izvedli prvi skok čez kožo in v rudarski stan sprejeli prvo generacijo Industrijske rudarske šole.

1962

19. avgusta je Velenje obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito.
1. oktobra je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška - Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Brežnjev.
Knjižnica se je izločila iz okvira Svobode in združila s knjižnico, ki jo je vodil učitelj Fran Mlinšek in postala Matična knjižnica Velenje s sedežem na Delavski univerzi v Velenju, kamor se je preselila februarja leta 1960.
7. oktobra je bila svečana otvoritev kotalkališča, narejenega z udarniškim delom in s pomočjo premogovnika.

1963

23. aprila se je pričel pouk na novi velenjski osnovni šoli, ki so jo poimenovali po velenjskem rojaku Gustavu Šilihu.
30. januarja je OLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi občine Šoštanj v Velenje. Sklep o novi občini Velenje je začel veljati 28. marca, 15. julija pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati prve stranke.
30. avgusta je Velenje že tretjič obiskal Josip Broz - Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine.
Spomladi, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji začeli graditi novo proizvodno halo, ki so jo odprli 3. julija 1964, ko je Franc Leskošek - Luka z varilnim aparatom simbolično prerezal železni trak pred sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine.
Maja je okrajni občinski odbor Velenje s sedežem v Šoštanju sprejel Dopolnitve generalnega urbanističnega programa za Šaleško dolino, v prvi polovici leta 1964 pa so sprejeli tudi nov urbanistični načrt za Velenje.

1965

To je bilo leto, ko je imelo mesto Velenje 8.575 prebivalcev, mesto Šoštanj 3.308 prebivalcev, celotna občina Velenje pa 24.979 prebivalcev, ko so se v Prelogah pričela pripravljalna dela za gradnjo Energo-kemičnega kombinata (EKK), ko so v Gorenju izdelali prvi avtomatski pralni stroj, v Velenju dobili gimnazijo, na katero se je v dva oddelka vpisalo 62 dijakov (od tega 47 deklet), in leto, ko so odprli prvo specializirano otroško trgovino Zibka.

1966

Leta 1966 so Velenjčani poleg novih osebnih izkaznic dočakali tudi prvo samopostrežno trgovino, ki jo je odprlo trgovsko podjetje Velma, dobili so sedež skupnosti za zaposlovanje, aprila 1966 so sprejeli sklep o likvidaciji Energo-kemičnega kombinata, septembra tega leta pa so se na vozilih, ki so bila namenjena za poučevanje bodočih voznikov, pojavile tudi znamenite »L-tablice«.

1967

23. aprila so bile volitve v velenjsko občinsko skupščino in na 1. zasedanju obeh zborov, 12. maja, je bil za predsednika še enkrat izbran Peter Krapež.
Od 1. julija dalje so imeli v hotelu Paka nov mednarodni barski program, ki so si ga hodili ogledovat celo gostje iz Ljubljane.
Velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kinodvorano.

1968

V velenjskem Chrommetalu so kot prvi v Jugoslaviji izdelali »kuhinjski čistilec zraka proti vonjem in pari Aerfilter«, 1. julija je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje–Dravograd, istega dne so začeli pokopavati na novem centralnem pokopališču v Podkraju.

1969

23. aprila je bil za novega predsednika velenjske občinske skupščine izvoljen Nestl Žgank.

1970

Prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta« je bil v občini Velenje 22. marca, v Gorenju so izdelali prvi barvni televizor, začeli so graditi plavalni bazen in novo avtobusno postajo, 26. oktobra so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III, leta 1970 pa so ob Rudarski cesti začeli urejati in z drevesi zasajevati t. i. alejo plesalcev.