V letu 2017 smo v Muzeju Velenje skupaj z društvi drugih narodnostnih skupin začeli s projektom, ki smo ga poimenovali Velenjčan sem! Dolgo smo razmišljali o razstavi, s katero bi predstavili Velenjčane, pripadnike drugih narodnosti, njihovo izvorno okolje, jezik in kulturo in predvsem njihovo vlogo pri razvoju in oblikovanju mesta, ki ga bogatijo zgodbe različnih generacij priseljencev. K sodelovanju smo povabili tiste, ki povezujejo Velenjčane, katerih korenine niso slovenske, in jih prosili, da nam pomagajo predstaviti in razumeti, kaj pomeni biti priseljenec v Velenju. Ugotovili smo, da marsikdo čuti podobno: »Najprej sem Velenjčan in šele potem Albanec, Bošnjak, Hrvat, Rom, Srb ...«

S trebuhom za kruhom

Danes v Velenju živita(mo) že druga, tretja, ponekod celo že četrta generacija priseljencev. Tudi sama sem druga generacija ekonomskih priseljencev iz Bosne in Hercegovine. To s(m)o ljudje, ki jim nekateri antropologi pripisujejo tako imenovano identiteto dvoživk. Kot sta zapisala dr. Špela Razpotnik in dr. Bojan Dekleva: »To so priseljeni mladostniki, ki so močneje notranje vezani na običaje, kulturo in jezik domovine staršev, zunanje pa dobro sodelujejo v običajih in dogajanjih slovenske kulture, ki ji večinoma želijo pripadati in v njej uspeti.«

Prva generacija je imela pri priseljevanju jasen cilj. To je bilo potovanje v iskanju boljšega ekonomskega statusa ali, kot pravi slovenski rek, šli so »s trebuhom za kruhom«. Ko so dosegli svoj ekonomski cilj in vsaj kolikor toliko želeni ekonomski status, so se obrnili k drugim vrednotam, pomembnim za vključitev v družbo, v katero so se priselili.

Doma ne tu ne tam

Druga generacija pa ni imela tega privilegija izbire. Od rojstva se je srečevala z dvojnim življenjem. Enim doma, drugim zunaj doma. V resnici nikoli ni čutila prave pripadnosti, ne »tu« in ne »tam«. Mislim, da se je veliko mladih Velenjčanov soočalo s podobno dilemo in so svojo identiteto našli ravno v mestu Velenju. Velenjčan sem ni bila samo fraza, ki jo izrečeš, ko prispeš v drugo slovensko mesto in poveš, od kod si, Velenjčan sem je marsikomu bila edina identiteta, v kateri se je čutil resnično sprejetega.

Razstava leta 2017 je tako bila uvod v stalno sodelovanje Muzeja Velenje z velenjskimi društvi, ki skrbijo in ohranjajo kulturne dediščine velenjskih priseljenskih skupnostih, ter prispevek k boljšemu poznavanju in razumevanju naših podobnosti in različnosti.

Običaji ob porokah drugih narodnosti

V petek, 25. oktobra 2024, v Muzeju Velenje odpiramo razstavo z naslovom: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas avtorice višje kustosinje Špele Regulj. Zelo smo veseli, da lahko napovemo, da se bodo v okviru razstave od januarja do junija 2025 odvijali dogodki, ki bodo tematsko vezani nanjo. K sodelovanju smo povabili društva tujih narodnih skupnostih in z njihovo pomočjo bomo predstavili navade in običaje ob porokah v njihovih matičnih državah. Veseli smo, da naše sodelovanje, ki se je pričelo z razstavo Velenjčan sem! še traja, in trudili se bomo, da bo tako ostalo tudi v bodoče.

Alma Javornik