Sicer prve slane še ni bilo, ko bi v večjih količinah popadal z dreves, pa vendar je tistega zgodnjega že mogoče nabrati. Kostanj je starodavna hrana, ki jo ljudje uživajo že tisočletja. Pravega so v Evropi Rimljani uporabljali za pripravo moke, ki so jo nato pekli v kruh. Že nekdaj je bil pomembna hrana za prebivalce v goratih in gozdnatih predelih, kjer je bila pridelava žit omejena. Oba: tako pravi kot tudi divji, sta prava zaklada zdravilnih sestavin.
Pravi kostanj raste do 800 metrov nad morjem
Pravi ali domači kostanj najdemo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške. Raste do nadmorske višine 800 metrov. Zraste do 35 metrov visoko in doseže premer do 3 metre. Dobro uspeva na globokih, rahlih, zmerno vlažnih, humoznih in peščeno glinastih tleh. Potrebuje veliko kalija. Ustrezajo mu kisla tla. Potrebuje tudi veliko toplote. Eno odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kilogramov kostanja. Pri nas je največje kostanjevo drevo Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima 15 metrov višine in obseg preko 10 metrov. Je brezglutensko živilo, zato je ključen pri prehrani bolnikov s celiakijo. To je tudi razlog, zakaj mnoga brezglutenska živila vsebujejo kostanj. Za razliko od drugih oreškov in semen relativno malo kalorij, je pa hkrati bogat vir mineralov, vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki koristijo našemu zdravju.
Pravi kostanj znižuje holesterol in preprečuje kap
Je dober vir vlaknin, 100 gramov kostanja zagotovo približno 21 odstotkov dnevnih potreb po vlakninah. Vlaknine znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine holesterola absorbirale v črevesje. Kostanj je tudi bogat vir mono-nenasičenih maščobnih kislin, kot sta oleinska kislina in palmitinska kislina. Študije kažejo, da te kisline pomagajo zniževati slab holesterol in zvišujejo raven dobrega holesterola v krvi. Kostanj tako pomaga pri preprečevanju bolezni koronarne arterije in kapi, ščiti kožo pred prezgodnjim staranjem, pomaga pri slabokrvnosti.
Izjemno zdravilen je tudi divji kostanj
Drevo divjega kostanja najdemo v parkih, ob hišah in gozdnih mejah pa tudi v gozdovih. Mnogi ga sadijo kot okras, ki je v pomladnih mesecih prava paša za čebele, v poletnih mesecih pa poskrbi za prijetno senco. A ne pozabimo na zdravilnost njegovih plodov.
Če si ogledamo sestavo divjega kostanja, ugotovimo, da je izjemno bogat z učinkovinami, kot so saponin escin, flavonoidi, čreslovine in steroli. V njegovi sestavi so tudi sladkorji, škrob in nekaj olja. Escin, ki ga vsebuje divji kostanj, zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in tako ščiti pred nastankom edema. Mazila iz divjega kostanja lajšajo občutek utrujenih nog zaradi zastoja krvi v venah, a to je šele začetek pestre palete njegove uporabnosti. Kostanje olupimo, narežemo in vsujemo v kad. Prelijemo in penimo. Kopel pomaga ob povečani prostati, revmatičnih obolenjih, ozeblinah in celo pri putiki.
Kostanjevo mazilo, ki ga načeloma uporabljamo za zdravljenje žilnih obolenj, med katerimi so najpogostejše krčne žile, lahko uporabimo tudi za zdravljenje hemoroidov. Potrebujemo pest divjih kostanjev, ki jih olupimo in nastrgamo ali drobno narežemo ter pražimo na 20 dag svinjske masti. Nato pustimo čez noč. Zjutraj mešanico znova segrejemo, precedimo in nalijemo v sterilne kozarčke. Uporabljamo po potrebi. Če nimate svinjske masti, lahko uporabite tudi kokosovo olje. Za odpravo krčnih žil se sicer najpogosteje uporablja kostanjevo mazilo, a je odlično tudi olje. Podobno kot pri pripravi mazila kostanje najprej olupimo in nastrgamo, nato pa z njimi do polovice napolnimo steklenico ter prelijemo s kakovostnim hladno stiskanim olivnim oljem. Olje pustimo dober mesec in pol na sobni temperaturi, potem precedimo in prelijemo v manjše stekleničke.
