Kolesarski vrhunec leta ima dolgo tradicijo, sega namreč že v leto 1903, ko je takratni novinar športnega časopis L’Auto (kasneje L’Equipe) Geo Lefevre ob podpori svojega urednika Henrija Desgranga dal pobudo za organizacijo prve kolesarske dirke, da bi dvignil naklado časopisa.

Z vlakom gre hitreje

Na prvi dirki, ki je imela takrat 6 etap, je tekmovalo 60 kolesarjev, do cilja pa jih je prikolesarilo le 21. Slavil je Francoz Maurice Garin, ki je zmagal tudi leto kasneje, a so mu po tednu dni organizatorji zmago odvzeli, ker naj bi se polovico ene od etap peljal z vlakom. Z vsemi žavbami je bil očitno namazan že prvi tekmovalec Toura, goljufanje v kolesarstvu pa tako ni nekaj novega in sega daleč pred nam bolj poznane dopinške in druge afere. Kolesarji so se posluževali raznolikih metod in so ob pomanjkanju kamer ter ljudi, ki bi jih stalno nadzorovali, del trase opravili kar z vlakom, se držali za motocikel in rivale sabotirali tudi z metanjem žebljičkov na trase.

Od osla do nespametne gledalke

Kolesarjem jo žal ne tako redko zagodejo tudi gledalci. Precej odmeven je primer z lanskega Toura, ko se je gledalka z napisom “Allez, Opi-Omi” nagnila na cestišče in povzročila nesrečo, v kateri je bilo udeleženih več kot 12 kolesarjev. Nekateri so morali iz tekme tudi izstopiti. Sto in eno leto prej pa jo je Italijanu Napoleonu Paoliju zagodel kar osel, ki je kolesarja presenetil med spustom po ozki gorski cesti. Paoli je z dirko po bizarnem padcu lahko nadaljeval, a ga je nato v glavo zadel kamen.

Cigareta za v klanec, alkohol za lajšanje bolečin

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so mnogi kolesarji pred (in med) etapo pokadili nekaj cigaret, misleč, da jim bo nikotin pomagal pri naporih v klanec. Vse do leta 1960 pa so kolesarji med tekmo pili tudi alkohol, ki naj bi deloval kot poživilo in ublažil bolečine.

O »pijanem« kolesarju

Kolesarji so ob pomanjkanju spremnih avtomobilov večkrat sprejeli tudi pomoč gledalcev ob cesti. Leta 1950 je Alžirec Abdel-Kader Zaaf, ki je v hudi pripeki tekmecem ubežal že za več kot pol ure, poprijel za steklenico, ki mu jo je ponudil gledalec ob cesti blizu Perpignana. Po besedah očividcev je začel vijugati po cesti, nato je odložil kolo, legel v senco bližnjega drevesa in zaspal – v steklenici naj bi bilo namreč vino, čeprav je sam to zanikal. Gledalci so ga po 20 minutah zbudili, zmedeni Zaaf se je vrnil na kolo in se odpeljal v napačno smer. Po nekaj kilometrih, ko je bila glavnina kolesarjev že zelo blizu, mu je postalo slabo in končal je v bližnjem zdravstvenem domu ter odstopil.

Namesto vode živo srebro in svinec

Prvi kolesar, ki je zmagal Dirko po Franciji po 2. svetovni vojni je bil Jean Robic, 160 centimetrov visok kolesar z nekaj manj kot 60 kilogrami. Njegova ekipa je imela prav posebno taktiko, ki naj bi zagotovila, da njegova majhna postava ne bi bila ovira. Vsakič, ko je Robic dosegel vrh, so mu podali steklenico, ki je bila napolnjena z živim srebrom ali svincem, namenjena pa je bila povečanju njegove teže v delu spusta. To taktiko so kmalu prevzeli tudi drugi kolesarji in uporaba obteženih steklenic je postala nekaj običajnega.

Rumena majica

Danes že ikonično rumeno majico, ki označuje vodilnega v skupni razvrstitvi, je prvič leta 1919 oblekel Eugèn Christoph. Ker so novinarji ob vseh kolesarjih težko ugledali vodilnega kolesarja, se je takratni direktor Toura, Henri Desgrange, odločil, da bo tisti z najhitrejšim skupnim časom nosil rumeno majico v čast športnega časopisa L’Auto-Velo, ki je bil natisnjen na rumenem papirju.

Tour de France v številkah

Najdaljša Dirka po Franciji se je odvila leta 1926, ko so kolesarji prevozili 5747 km. Letošnja skupna dolžina dirke je 3328 kilometrov.

Najmlajši zmagovalec dirke je bil z 19 leti in 355 dnevi Henri Cortner, ki je zmagal leta 1904. Najstarejši pa 36-letni Firmin Lambot, ki je slavil leta 1922.

4 kolesarji so Tour osvojili petkrat: Jacques Anquetil, Bernard Hinault in Miguel Indurain in Eddy Merckx. Slednji je dosegel rekordnih 34 etapnih zmag, v rumeni majici pa je skupno vozil kar 111 dni.

Največ zmag – sedem zapored – je dosegel Američan Lance Armstrong (med 1999 in 2005), a so mu jih kasneje odvzeli zaradi dopinga.

Zaradi 1. svetovne vojne dirke ni bilo med letoma 1915 in 1918, zaradi 2. pa med 1940 in 1946.