Žensk je bilo 49,8 odstotka, moških pa 50,2 odstotka. Slovenija je med štirimi članicami EU, kjer je žensk manj kot moških, navaja državni statistični urad. V letu 2020 so bile v EU le še tri države, v katerih je bilo moških več kot žensk, in sicer Malta, Luksemburg in Švedska. Med poklicnimi skupinami je bilo leta 2020 med ženskami največ strokovnjakinj, in sicer skoraj 30 odstotkov.
Indeks feminitete, ki kaže, koliko žensk statistično prebiva na nekem območju na 100 moških, je bil sredi leta 2021 najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašal 101,7 ženske na 100 moških, najnižji pa v primorsko-notranjski statistični regiji, kjer je znašal 95,2 ženske na 100 moških.
Prebivalke Slovenije so imele leta 2021 30.650 različnih ženskih imen. Najpogostejše žensko ime je bilo kot že vrsto let Marija, sledili sta Ana in Maja. Deklice, rojene leta 2020, so bile poimenovane s 1331 različnimi imeni. Najpogostejša imena so bila Ema, Zala in Mia.
Prebivalke Slovenije so bile v letu 2021 v povprečju stare 45,1 leta, kar je skoraj tri leta več od povprečne starosti moških in skoraj dve leti več od povprečne starosti žensk v letu 2011. Pričakovano trajanje življenja deklic, rojenih v letu 2020, je 83,4 leta, dečkov pa 77,8 leta.
Mater, ki so v družini živele same z otrokom oz. otroki, je bilo lani 109.303, medtem ko je bilo takšnih očetov 26.918. Zakonskih parov je bilo lani 348.746, v zunajzakonski skupnosti je živelo 102.226 parov, v istospolni partnerski zvezi pa 255.
Sklenitev zakonskih zvez je bilo leta 2020 5214. Največ oz. skoraj tretjina nevest je bila starih od 25 do 29 let, največ oz. več kot četrtina ženinov pa je padla v skupino od 30 do 34 let.
Razvez je bilo leta 2020 1774, največ v starostni skupini od 40 do 44 let, kar velja tako za ženske kot za moške. V tej starostni skupini je bilo 17,5 odstotka vseh razvezanih moških in 19,4 odstotka vseh razvezanih žensk.
Med ženskami v starosti vsaj 15 let jih je bilo lani 26,1 odstotka s končano največ osnovnošolsko izobrazbo, 44,6 odstotka jih je končalo srednjo šolo, 29,2 odstotka pa jih je imelo terciarno izobrazbo. Od leta 2011 sta bila deleža žensk s končano največ osnovnošolsko izobrazbo in s terciarno izobrazbo večja od deležev moških s takšnima stopnjama izobrazbe. Manjši pa je bil delež srednješolsko izobraženih žensk.
Med poklicnimi skupinami je bilo v letu 2020 med ženskami največ strokovnjakinj, in sicer 29,7 odstotka vseh delovno aktivnih žensk. Strokovnjakinje so po standardni klasifikaciji, ki jo uporablja državni statistični urad, tista poklicna skupina, ki s svojim delom povečuje obstoječi obseg znanja, razvija znanstvene in umetniške zamisli in teorije, te sistematično poučuje, lahko pa so pripadniki te skupine zaposleni v kakršnikoli kombinaciji teh treh aktivnosti, piše na spletni strani urada.
Po začasnih podatkih je povprečna mesečna bruto plača leta 2020 za ženske znašala 1912 evrov, za moške pa 1955 evrov. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, v katerih so zajeta samo podjetja z vsaj desetimi zaposlenimi in ne vključujejo vseh dejavnosti, je bila v Sloveniji plačna vrzel med spoloma v letu 2020 med najmanjšimi v EU-27 in je znašala 3,1 odstotka. Podatki za večino držav so sicer začasni. Še manjšo vrzel od Slovenije so imeli le v Luksemburgu, kjer je znašala 0,7 odstotka, in Romuniji, kjer je bila 2,4 odstotka. (STA)
