Na isti odpravi sta v zahodni steni himalajskega šesttisočaka poskusila tudi Marko Prezelj in Matija Volontar, a jima je načrte prekrižal močan veter.
Luka Stražar (Akademski AO) in Nejc Marčič (AO PD Radovljica) sta v dneh od 28. do 30. oktobra 2021 preplezala novo smer v severozahodni steni gore Tsoboje (6680 m), ki sta jo poimenovala Slovenska direktna in jo ocenila z ED (najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice), M5, AI5. 1700-metrsko smer odlikuje zahtevno in izpostavljeno plezanje v osrednjem delu, kljub strmemu terenu pa sta našla dve odlični mesti za bivakiranje. Vzpon so zaznamovali nizke temperature in močan veter s pršnimi plazovi. V izogib zmedi zaradi majhne razlike v višini sta se povzpela na centralni in vzhodni vrh gore. Sestopila sta po zahodni strani in bazo dosegla ravno na predvečer odhoda.
“Prvi dan nama je nekaj težav povzročil tanek krhek led. En raztežaj sva se morala celo spustiti po vrvi, potem ko sva ugotovila, da ne bova našla prehoda čez strme požlejene plošče. Bivak prvega dne sva tako morala poiskati nekoliko nižje, kot sva upala sicer. S samo lokacijo pa sva imela izredno srečo, saj sva v zelo strmem terenu našla dovolj prostora za razmeroma udobno noč. Osrednji del je bil tehnično najzahtevnejši s kar nekaj zares napetimi raztežaji. V zgornjem delu pa sva v sicer lažjem terenu svojo smer morala prilagoditi stalno močnemu vetru. Drugi bivak sva izdelala v ledeniški razpoki. Taktika, da s seboj ne vzameva šotora, se nama je obrestovala. Na vršnem grebenu sva imela izredno srečo, da je bila severna stran gore nekoliko v zavetrju, sicer ne vem, če bi uspela ‘pririniti’ do vrha,” je iz Katmanduja sporočil Stražar, vodja alpinistične odprave Rolwaling 2021, ki jo je sofinancirala tudi Planinska zveza Slovenije.
Na markantni šesttisočak Tsoboje na odmaknjenem himalajskem območju Rolwaling se je prvič povzpela nemška alpinistična odprava leta 1972, slovenska alpinista pa sta opravila prvi pristop preko severozahodne stene. “Zelo sem zadovoljen, da sem se lahko po bolezni na začetku sestavil in z Luko odplezal odlično smer tik pred iztekom odprave. Ob bolezni so seveda bili tudi težki trenutki, a sem bil za samo odpravo zelo motiviran, kar je pomagalo prebroditi težave. Do zadnje aklimatizacije sem se nekako pobral in tam prvič videl najin cilj, severozahodno steno. To mi je vlilo veliko novih moči. Glavni vtis je name pustil strm osrednji del smeri z res napetim plezanjem,” je vtise strnil Nejc Marčič, ki je ob prihodu v bazo v začetku oktobra zbolel ter z visoko vročino in simptomi angine prvih sedem dni preležal v postelji.
“Ob začetnih nevšečnostih je bilo ključno ohraniti potrpežljivost in verjeti v to, da se bo Nejc pobral. V pomiritev je bila misel, da so na vseh športnih turnirjih pomembne zmage ob koncu in ne uspehi takoj na začetku. Med plezanjem je bilo nekaj odstavkov res vrhunskih. Prava kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini. Veter in mraz pa sta izkušnjo naredila zares himalajsko,” je odpravo povzel Stražar. Po njegovem mnenju je bilo ključno za njun uspeh dobro poznavanje soplezalca in zdaj tudi že dobršna mera izkušenj s plezanjem v Himalaji.
Luka Stražar in Nejc Marčič sta uigrana alpinistična naveza, ki je prejela zlati cepin 2012 za prvenstveno smer Sanjači zlatih jam v severovzhodni steni K7 West (6615 m), ki sta jo preplezala leta 2011 v Pakistanu. Stražar je z Alešem Česnom in Britancem Tomom Livingstonom prejel tudi zlati cepin 2019 za prvi pristop na Latok 1 s severne strani. Ljubljančan in Radovljičan sta leta 2012 preplezala prvenstveno smer Modri dirkač v takrat še nedotaknjeni zahodni steni Janaka (7009 m) v Himalaji, skupaj s soplezalci iz SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance leta 2013 novo smer po Vzhodnem stebru na Kang Ri (6200 m) v Himalaji, na odpravi Anapurna 2017 pa sta opravila vzpon po normalni smeri na osemtisočak do 7200 metrov.
Člana odprave Rolwaling 2021, ki se v Slovenijo vrača konec tedna, sta bila tudi Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Matija Volontar (AO PD Jesenice), ki sta med 28. in 30. oktobrom opravila poskus v vetru zelo izpostavljeni zahodni steni gore Tsoboje. V jugozahodnem razu sta ob skalnem in plezanju mešanega terena dosegla višino 6100 metrov. Tam so ju močni sunki vetra prepričali v umik. Njun cilj vzpona v razu je tako žal ostal neuresničen.
