Negotovost na trgu mleka se poglablja

Slovenski mlečni sektor se v zadnjem obdobju sooča z izrazitim padcem odkupnih cen, ki so se znižale za približno četrtino. Po obdobju višjih cen, povezanih z razmerami na evropskem trgu, se je trend obrnil navzdol, kar neposredno vpliva na prihodke kmetij. Kot poudarja Anja Pečoler iz velenjske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje,  trenutna odkupna cena, ki po nekaterih ocenah znaša okoli 43 centov na liter, za mnoge kmetije pomeni zgolj pokrivanje osnovnih stroškov. »Takšna cena omogoča minimalno preživetje, ne pa tudi razvoja.« 

Stroški rastejo, možnosti prilagajanja so omejene

Pridelava mleka sodi med zahtevnejše kmetijske dejavnosti, saj zahteva stalno oskrbo živali, kakovostno krmo, veliko dela in ustrezno infrastrukturo. Ob tem so se v zadnjih letih močno povečali stroški energije, krme in vzdrževanja opreme. »Spremenljiva cena mleka kmetije hitro potisne pod prag ekonomičnosti,« poudarja Pečoler in dodaja, da so večje investicije brez zadolževanja skoraj nemogoče, hkrati pa zaradi negotovih razmer predstavljajo veliko tveganje.

Slovenske kmetije v neenakem položaju

Slovensko kmetijstvo ima svoje posebnosti. Veliko kmetij se nahaja na hribovitih in gorskih območjih, kjer so pogoji za pridelavo zahtevnejši. Površine so manjše, teren razgiban, zato so kmetije večinoma družinske in teže konkurirajo velikim proizvodnim sistemom v ravninskih državah. Kljub temu imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju domače hrane ter ohranjanju kulturne krajine in življenja na podeželju.

Trg mleka pod vplivom globalnih razmer

Na odkupne cene vplivajo številni dejavniki, med drugim razmere na evropskem in svetovnem trgu. Povečana proizvodnja v večjih državah hitro poveča ponudbo, kar vodi v padec cen. Pomemben vpliv imajo tudi trgovske verige, ki s cenovnimi akcijami pritiskajo na celotno verigo – od predelovalcev do kmetov. »Težava ni le v izvozu, ampak tudi v uvozu mlečnih izdelkov, kar dodatno vpliva na domače proizvajalce,« opozarja sogovornica.

Vloga države in potreba po ukrepih

Po njenem mnenju bi morala država prevzeti aktivnejšo vlogo. Opozarja, da se odgovornost pogosto prelaga na evropsko raven, medtem ko bi lahko tudi nacionalni ukrepi pomembno vplivali na stabilizacijo razmer. Dolgotrajno nizke cene predstavljajo resno grožnjo za obstoj številnih kmetij, predvsem manjših družinskih. Pomembno vlogo imajo tudi potrošniki. Z izbiro slovenskih mlečnih izdelkov lahko prispevajo k stabilnosti kmetijstva. Slovenija je sicer z mlekom dobro preskrbljena, zato so številni izdelki na policah domačega izvora, a odgovorna izbira ostaja ključna.

Treba bo ustvarjati izdelke z dodano vrednostjo 

Kot ena izmed možnih poti se omenja predelava mleka in ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo, vendar to zahteva dodatna vlaganja, znanje in delovno silo. »Kmetijstvo ni le poklic, ampak način življenja,« še poudarja Pečoler. Prihodnost kmetij bo po njenem mnenju odvisna od povezanosti družine, inovativnosti in pripravljenosti na prilagajanje, čeprav razmere ostajajo zahtevne.