Velenje, 11. decembra ‒ Med osrednjimi gosti prazničnega Poslovnega Xmasa sta bila vrhunska športnika Dejan Vinčić in Alen Djordjevič, ki sta z udeleženci delila izkušnje z olimpijskih iger, zakulisje reprezentančnih uspehov ter pomen gradnje zaupanja in partnerstev.

Bratje z igrišča

Alen Djordjevič, nekdanji odbojkar in pozneje vodja moške odbojkarske reprezentance, ki stoji tudi za idejo dokumentarne serije Bratje z igrišča, pravi, da so bili navdih zanjo izjemni dosežki slovenskih odbojkarjev, zgodba pa se je začela povsem preprosto: »Z majhno kamero sem želel ujeti zakulisje kvalifikacij. Fantom sem na začetku obljubil, da bo to zgodba za Netflix,« je nasmejano razkril idejni vodja serije. V pogovoru je razmišljal tudi o povezavi med športom in podjetništvom, razlikah med slovenskim in tujim športnim okoljem ter o tem, kaj mu je vrhunski šport dal za življenje po koncu aktivne kariere.

Kako gledate na povezavo med športom in podjetništvom?

»Šport je v prvi vrsti v veliki meri odvisen od podjetništva – od sponzorjev in podjetij, ki ga podpirajo. Po drugi strani pa mislim, da šport, še posebej v Sloveniji, zna to podporo tudi zelo dobro vračati. Z uspehi na mednarodni sceni lahko podjetja postanejo bolj prepoznavna, dobijo pozitivno podobo in dodatno potrditev. Gre za odnos, ki mora delovati v obe smeri, in mislim, da se pri nas to lepo kaže.«

Kako bi primerjali svojo športno pot v Sloveniji in v tujini? Kakšne so razlike?

»V Sloveniji sem nazadnje igral leta 2008. Že takrat so klube večinoma podpirala lokalna podjetja ali večji sponzorji, ki so bili močno povezani z okoljem – recimo ACH Volley, Calcit ali Salonit Anhovo v Kanalu. To je bilo zelo vezano na lokalno skupnost. V tujini pa sem imel občutek, da so klubi bolj usmerjeni v mreženje. Bilo je več sponzorjev, sama tekma pa je pomenila precej več kot zgolj športni dogodek. Pogosto so bile tekme tudi priložnost za VIP-druženja, sklepanje poslov in povezovanje. Šport je tam deloval kot platforma za networking, ne samo kot tekmovanje.«

Bi torej rekli, da ima šport v tujini večjo poslovno dimenzijo?

»Ja, zagotovo. V Sloveniji je več poudarka na vračanju lokalnemu okolju, kar je zelo pomembno. V tujini sem videl več priložnosti za poslovno povezovanje in ustvarjanje dodane vrednosti tudi izven igrišča.«

Kaj se je za vas spremenilo po koncu profesionalne športne kariere?

»Iskreno? Ne toliko, kot bi si morda kdo mislil. Način razmišljanja je ostal isti. Res je, da se je spremenil ritem vsakdana, prehrana in treningi niso več takšni kot prej, pristop do izzivov pa ostaja enak. Predvsem me je šport naučil, da pred vsakim uspehom stojijo ovire. Včasih jih preskočiš lažje, drugič težje, a jih moraš vedno premagati. Ta miselnost mi je ostala. Šport me je naučil vztrajnosti, discipline in tega, da moraš verjeti v proces. Zato imam občutek, da tudi danes – ob novih projektih in izzivih – plavam v istem ritmu kot prej.«

Šport je še vedno del vašega življenja, kajne? Kako ostajate aktivni?

»Če sem čisto iskren, sem danes precej manj aktiven, kot bi moral biti. Večino časa preživim v krogu družine, veliko sem zunaj s psom na sprehodih, potem pa je tu tista obvezna rekreacija ob četrtkih. Ko sem z reprezentanco, se kdaj priključim kakšnemu jutranjemu treningu ali pa grem v fitnes, da vsaj malo ostanem v pogonu. Veliko govorimo o izgovorih, zakaj nimamo časa za gibanje, in priznam, da jih imam tudi sam. Druge obveznosti hitro pridejo v ospredje, a hkrati se zavedam, kako blagodejno šport vpliva na počutje. Vem, da samemu sebi premalo posvečam pozornosti in da bi moral tu najti boljše ravnotežje.«

Kako danes gledate na mlade profesionalne športnike? Jih zanimata predvsem uspeh in zaslužek?

»V mojem primeru delam z odbojkarji, ki jih to resnično zanima. Fantje, ki pridejo v reprezentanco, so že sami po sebi ambiciozni, željni napredka in imajo pravo miselnost. Se pa vidi, da so drugačni, kot smo bili mi, tako kot smo bili mi drugačni od generacij pred nami. Pomembno je, da se učijo od tistih, ki so to pot že prehodili. Danes imamo vodilne igralce, kot sta Dejan Vinčić in Tine Urnaut, in to je za ekipo izjemno dragoceno. Oni s svojim zgledom pokažejo, v katero smer je treba iti, kaj pomeni elita in kaj je potrebno, da tja prideš.«

Kaj pa vpliv okolja in sodobnega časa?

»Verjamem, da sodobno okolje prinaša tudi pasti. Socialna omrežja in bližnjice pogosto odvračajo pozornost od tega, kaj je v resnici potrebno za uspeh. Uspeh ni nekaj, kar pride čez noč, temveč zahteva delo, potrpežljivost in osredotočenost.«

Kakšne so vaše želje za moško odbojkarsko reprezentanco v prihodnje?

»Moja želja je preprosta, da rastemo naprej tako, kot smo do zdaj. Lani smo uspešno opravili prehod na mlajše igralce, kar ni bilo samoumevno, saj nimamo tako širokega kadra kot nekatere večje reprezentance. Zelo smo odvisni od tega, da so naši nosilci igre zdravi. Če so zdravi, so tudi motivirani, to pri nas nikoli ni vprašanje. Reprezentanca ima pri nas poseben status, skoraj kultni pomen. Fantje vedno pridejo na priprave z izjemno energijo in ponosom, da lahko nosijo slovenski dres.«