Na nedavni predstavitvi osnutka Zakona o prestrukturiranju je bil eden najbolj vnetih govorcev dr. Franc Žerdin, priznan rudarski strokovnjak, nekdanji direktor Premogovnika Velenje in svetnik Socialnih demokratov v Mestni občini Velenje. Izjemnih izkušenj, ki jih je nabral v času kariere, mu ne oporeka nihče, zato smo se z njim pogovarjali o najbolj aktualni temi v Šaleški dolini – poti prestrukturiranja.

Katere so po vašem glavne pomanjkljivosti Zakona o prestrukturiranju?

»Največ kritik leti na plavajočo elektrarno na Družmirskem jezeru. Nad uvodom na Zakona sem bil sprva navdušen, saj je vlival optimizem predvsem zato, ker so sestavljavci uvoda naslavljali rešitve iz več držav, v katerih so zelo podrobno in temeljito analizirali težave in prednosti prestrukturiranja, ki se je v Nemčiji, Španiji in na Poljskem izkazalo za uspešno. Problem je, da v uvodnem delu sestavljavci nanizajo nasvete o tem, kako je treba te izkušnje prenesti v naš prostor. Med njimi je primer iz Nemčije, in sicer območje Lusatije. To regijo sem imel priložnost pred več leti obiskati tudi sam in tako onesnaženega okolja v Evropi še nisem videl. V tej regiji je zaradi intenzivnega odkopavanja nastalo več kot dvajset jezer. Danes je to območje eden lepših primerov v Evropi, kako se da območje sanirati in spremeniti v turistično privlačno destinacijo. Jezera izkoriščajo za športne aktivnosti, bivši objekti pa so danes namenjeni učnemu procesu in ogledom. To je lep primer tega, kaj lahko storimo oziroma v katero smer lahko usmerimo Šaleško regijo. V nadaljevanju Zakona pa piše, da bomo na Družmirsko jezero namestili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Te zadeve niso skladne in mi, ki v tej regiji živimo, vidimo tri jezera Šaleške doline kot celoto, predvsem pa jih želimo turistično razviti.«

Zakaj so ta jezera tako pomembna?

»Nadaljevati je treba z razvojem, ki se začenja na Velenjskem jezeru. Imamo kamp, plažo, Kunta Kinte, Visto z ostalimi dejavnostmi. Nadaljevati je treba s čiščenjem Škalskega jezera, ki je problematično zaradi slabe kvalitete vode. Šoštanjsko oziroma Družmirsko jezero pa je najbolj čisto in kemično najbolj neoporečno, saj vanj pepela, kot na primer v Velenjsko jezero, niso nikoli odlagali. Problem Družmirskega jezera ni samo problem Šoštanja, temveč problem celotne Šaleške doline, saj na tem turističnem območju vidim povezanost. Takoj ko bo v tem delu zgrajena plavajoča elektrarna, bo to jezero za turizem izgubljeno.«

A elektrarna naj bi prinesla tudi nova delovna mesta.

»Na področju turizma smo pri nas načrtovali vsaj 300 novih delovnih mest, skupaj s kmetijsko in prehrambno dejavnostjo pa še bistveno več. 

...

Celoten intervju si preberite v današnjem Našem času.