Projekt, ki združuje zrak, zvok in promet

Indikator kakovosti bivanja
Naš čas

Kakovost bivanja v Mestni občini Velenje – Inovativen projekt, ki združuje tri meritve: promet, onesnaženost z zvokom in onesnaženost zraka

Velenje, 9. oktobra – V sklopu projekta INKA-B-ZZP (indikator kakovosti bivanja v urbanem okolju), v okviru katerega se izvajajo meritve za spremljanje kakovosti zraka in zvočnega okolja, so bili predstavljeni rezultati meritev, ki so v preteklosti potekale v bližini osnovnih šol in v mestnem središču. To omogoča natančen vpogled v razmere na območjih, kjer se vsakodnevno zadržuje veliko občank in občanov.
Cilj projekta INKA-B-ZZP je razviti sistem za spremljanje okoljskih obremenitev (hrup in onesnaženost zraka), razviti napovedni model ter predlagati učinkovite ukrepe za zmanjšanje obremenitev okolja in izboljšanje kakovosti bivanja v urbanem okolju. Prvo merilno mesto je postavljeno pri Osnovni šoli v Vinski gori, ostala štiri pa v mestnem okolju: OŠ Šalek, OŠ Mihe Pintarja Toleda, OŠ Antona Aškerca in v Sončnem parku.

Izbira mest ni naključna

Mestna občina Velenje ni bila izbrana naključno, pove Martin Rigler, direktor podjetja Aerosol. Okoljska tematika je v tej občini pomembna, zato so Velenje izbrali za projekt 100 podnebno nevtralnih pametnih mest. Pomembna sta bila tudi dobro urejeno daljinsko ogrevanje mesta in pripravljenost mestne občine, da k projektu pristopi. Projekt je inovativen in združuje tri meritve: promet, onesnaženost z zvokom in onesnaženost zraka. Pri zraku je bila uporabljena dodatna inovativna metoda merjenja črnega ogljika.

Zrak je bolj čist kot v drugih slovenskih mestih

Črni ogljik predstavlja del trdih delcev PM 2,5, za katere je znano, da zelo slabo vplivajo na zdravje ljudi. To so zelo majhni delci, ki dobro prodrejo v pluča. Črni ogljik je treba meriti ločeno od skupne mase delcev PM 2,5, ker ti vsebujejo tudi naravne in mineralne snovi, ki za naše telo niso škodljive. Glavni vir črnega ogljika je promet, drugi pa kurjenje lesne biomase. Kurjenja lesne biomase v Mestni občini Velenje ne povzroča veliko onesnaženja, saj ima mesto zelo dober daljinski sistem ogrevanja. Je pa kurjenje lesne biomase regijski problem, zato te delce v mestu vseeno zaznamo. Je zrak v Velenju potemtakem čist? Asta Gregorič iz podjetja Aerosol odgovori, da težko govorimo o čistosti zraka, saj najnižja meja, ki ne bi imela vpliva na zdravje, ni določena, lahko pa z gotovostjo trdimo, da je zrak bolj čist kot v drugih slovenskih mestih ali občinah.

Ni vsak hrup enak

Inovacija pri merjenju hrupa je novo dojemanje oziroma čustveno dojemanje zvoka. Pri zvoku smo do zdaj spremljali samo številke oziroma omejitve in prekoračitve decibelov. Čustveno dojemanje zvoka pomeni, da zvok ljudje v resnici dojamemo različno. Če poenostavimo: ropot 40 decibelov toplotne črpalke lahko na človeka vpliva bolj kot 40 decibelov šumenja reke Pake. »K reki celo hodimo posedat, ker nam je tam prijetno, k toplotni črpalki pa ne,« ponazori Luka Dolenc iz podjetja IMS. Ljudje so pri meritvah lahko sodelovali in s pomočjo aplikacije dojemanje zvoka na različnih lokacijah ocenjevali. Tako se je jakost zvoka z vpogledom v čustveno komponento prebivalcev razširila.

Rezultat kakovosti bivanja

Meritve hrupa in emisij delcev so potekale točkovno na nekaj delih občine, a jih je zaradi poznavanja virov proizvajalcev emisij mogoče prenesti na celotno območje občine. S poznavanjem prometnih tokov in obremenitev omrežja lahko za vsako uro posebej v vsakem letnem času napovemo indikator kakovosti bivanja. »Ko pride do hrupa, je z vidika kakovosti bivanja najslabši kraj ob cesti, kar se tiče kakovosti zraka, pa ob cesti v bližini industrijskih objektov,« je povedal Jernej Vozel iz podjetja PNZ. Še enkrat se je pokazalo, da ima mestno središče zaradi daljinskega sistema ogrevanja bistveno boljši zrak, posledično pa je tudi kakovost bivanja v centru mesta boljša kot recimo v Vinski gori, kjer je ogromno zasebnih kurišč.

Kakšna je kvaliteta bivanja pri vas?

Če vas zanima, kakšna je kakovost bivanja v delu občine, v katerem živite, lahko podatke poiščete na spletni strani INKA.PNZ.SI, dostopni pa so tudi na javnem portalu, ki stoji pred stavbo mestne občine na Titovem trgu. Meritve se bodo izvajale najmanj do zaključka projekta v februarju prihodnje leto, so pa na občini Velenje že izrazili, da bi se projekt lahko, zaradi uporabnosti, tudi podaljšal.