Šaleška dolina bo po zaprtju Premogovnika in Teš ostala brez primarnega vira ogrevanja. V sklopu mednarodnega projekta Interreg Central Europe – HEAT 35 odgovorni iščejo rešitve, ki temeljijo na lokalnih virih toplote in odpirajo pot k sistematični rabi obnovljivih virov energije v daljinskem ogrevanju. V okviru razprave o virih daljinskega ogrevanja, ki ga je organizirala Mesta občine Velenje, je podjetje Invirodual opravilo raziskavo o možnosti uporabe lesne biomase za ogrevanje Šaleške doline.
Sežig lesa zelen, sežig premoga ne
Ob omembi sežiga lesne biomase verjetno najprej dvignete obrvi, saj gre za sežig materiala, hkrati pa tovrsten sežig uvrščamo med zelene energente. Težko je razumeti, da je sežig premoga z vidika okolja sporen in se zanj plačuje drage ogljične kupone, medtem ko je lesna biomasa ogljično nevtralna, čeprav lahko pri sežigu v ozračje sprosti celo več CO2 od premoga. Kot nam je pojasnil Domen Svetlin iz podjetja Invirodual, lahko tovrstno energijo uvrščamo med zeleno, če so upoštevana načela trajnostnega gospodarjenje z gozdovi. V tem primeru je lesna biomasa trajnostna in ogljično nevtralna.
Kaj je lesna biomasa?
Lesna biomasa vključuje les slabše kakovosti. Gre za vso biomaso, ki jo izvozimo iz gozda in je ne uporabimo za predelavo v lesne sortimente, ter odpaden les pri procesu obdelave lesa. Tovrstna lesna biomasa je namenjena in primerna zgolj za energetsko izrabo. Danes tovrstna biomasa konča na deponijah, nekaj se je izvozi, nekaj pa je porabijo predelovalci sami za svoje potrebe.
Je lesne biomase dovolj?
Raziskavo o količinah lesne biomase so opravili v treh statističnih regijah: Koroški, Savinjski in Podravski. Rezultati so pokazali, da bi je bilo z vidika teoretičnega tržnega potenciala dovolj. Po ocenah bi približno 40 odstotkov celotne lesne biomase iz vseh treh regij porabili za ogrevanje Šaleške doline. Kljub zadostnim količinam so analize raziskave pokazale, da bi bilo smiselno lesno biomaso kombinirati še z drugimi viri energije, kot sta bioplin in geotermalna energija.
Finančni vidik tovrstnega ogrevanja
Sistemi za ogrevanje z lesno biomaso so nizkotemperaturni sistemi pod 100 stopinj Celzija, zato je potrebno celovito prestrukturiranje daljinskega ogrevanja in prilagoditev na tovrstno obliko ogrevanja. Drug pomemben dejavnik je prevoz lesne biomase iz gozda na deponijo toplarne v Šaleški dolini. Ker bi potrebovali zaloge tudi iz sosednjih statističnih regij, bi bil strošek prevoza precejšen, prav tako ostaja neznanka cena lesne biomase. V podjetju Invirodual podatkov v zvezi s stroški niso želeli komentirati, saj naj bi najprej izračunali energijsko vrednost lesne biomase, šele tako pa bo možno dobiti natančen podatek, koliko evrov bo stala megavatna ura.
