Ravne pri Šoštanju, 1. oktobra – Ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2025, ki potekajo od 1. do 4. oktobra na dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju, so obiskovalcem pripravili pester in tematsko izjemno zanimiv program, ki poteka pod naslovom »Temelji spomina, gradniki prihodnosti: v dialogu s stavbno dediščino«. Obenem obeležujejo tudi 10-letnico prvega odprtja dvorca za javnost. Poseben izziv čaka tudi florista Simona Ogrizka, ki bo združil kamen in cvetje.
Spoznajmo postopke dokumentiranja kulturne dediščine in demontracije kamnoseških del
Dogodek povezuje mlade kamnoseke in gradbene tehnike Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole (SGSOŠ) Ljubljana s strokovnjaki s področja dokumentiranja stavbne dediščine, arhivistike, restavratorstva in rokodelstva. Obiskovalci lahko spremljajo demonstracije kamnoseških del, spoznavajo postopke dokumentiranja kulturne dediščine ter pomen ohranjanja tradicionalnih znanj. “Na kamnoseških delavnicah se bodo obiskovalci lahko pobliže srečali z umetnostjo ročnega oblikovanja kamna. Dijaki bodo v živo prikazovali postopke obdelave kamna z ročnim orodjem ter predstavili, kako nastajajo kamniti arhitekturni elementi. Obiskovalci se bodo lahko tudi sami preizkusili v osnovnih prijemih klesanja. Posebno zanimiv bo prikaz postopka nastajanja replik balustrov iz kamnite ograje pred dvorcem. Podjetje Marmor Sežana, d. d., je za ta namen prijazno odstopilo tri kose apnenca Kopriva – enakega, kot je bil uporabljen na originalnem stopnišču,« nam pove Mateja Kumer, arhitektka in interpretka kulturne dediščine. V okviru dogodka sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), območna enota Celje, ki bo poleg stalne razstave o zgodovini dvorca prvič postavil na ogled najdbo – fragmente glinene vaze, odkrite v zidu Velenjskega gradu. Danes bo Restavratorski center ZVKDS iz Ljubljane predstavil postopek 3D-fotodokumentiranja stavbne dediščine. Dogodek in predstavitve bodo obiskovalcem ponudile edinstven vpogled v dediščino kamnoseštva, dokumentiranja ter pomena ohranjanja kulturne dediščine, dodaja Kumrova.
Dediščina ni le spomin na preteklost
Ohranjanje in dokumentiranje dediščine je izjemnega pomena, saj dediščina ni le spomin na preteklost, temveč aktivni del naše sedanjosti in temelj prihodnosti, pravi Kumrova, ki doda še, da gre za proces, ki omogoča ohranjanje identitete, kulturnih vrednot in kontinuitete prostora. »Dokumentiranje dediščine je ključno zato, ker šele z verodostojnimi zapisi, raziskavami in natančnimi evidencami pridobimo znanje, ki omogoča obnovo, interpretacijo in vključevanje dediščine v sodobno življenje. Ohranja se širok spekter – od stavb in zgodovinskih krajin do predmetov, rokodelskih znanj in nesnovnih praks. V zadnjem času pa se vedno bolj uveljavlja tudi digitalno dokumentiranje, ki zagotavlja dostopnost in trajnost dediščine za prihodnje rodove. Brez sistematičnega ohranjanja in dokumentiranja bi bile izgube trajne in nenadomestljive, z njima pa dediščina ostaja živa in prisotna v našem vsakdanjem prostoru.« Dogodek podpira in pri njem sodeluje tudi Občina Šoštanj.
Vrata Dvorca so odprta med 9. in 15. uro. Vstop je prost.
