Le redki so posamezniki, ki nakupujejo kot včasih, ko je večina na tržnico hodila s košaro in vanjo zlagala živila, ki jih je branjevka ali branjevec pred tem stehtal na tehtnici in dodal še malenkost „za dobro vago“. Kdaj in predvsem zakaj smo prišli tako daleč, da nam branjevke in branjevci samodejno naložijo vsako izbrano živilo posebej, od korenčka in jabolk do solate in češenj, v plastično vrečko? In če tako ravnamo že na tržnici, ki velja za sinonim trajnostnega nakupovanja lokalnih pridelkov, kako je šele v trgovini. Vsa živila so zapakirana vsaj v eno plast embalaže, včasih v dve ali celo tri. Si sploh predstavljamo, koliko smeti povzročamo s takimi nakupi?
Vrečke, embalaže, podstavki – tiha industrija odpadkov
Zato so dobrodošle pobude za zmanjševanje količine embalaže. Ena takih je, da tržnico obiščemo s svojo košaro ali nakupovalno vrečo in odklonimo plastično vrečko, ki nam jo ponudi branjevec ali branjevka. Tudi hvaležni bodo, saj morajo vrečke nenazadnje kupiti. Še pomembneje pa je, da se tudi prodajalci zavedajo škodljivosti pretiranih odpadkov in sami začnejo ponujati okolju bolj sprejemljivo embalažo. Take so denimo biorazgradljive vrečke ali pa vrečke iz blaga, ki so na voljo za sadje in zelenjavo in tudi za celoten nakup. Vrhunec ekološko ozaveščenega nakupovanja pa je nakupovanje z lastno embalažo, ki jo prinesemo s seboj v trgovino.
Zakaj živila zavijamo v tri plasti embalaže?
Večja težava z embalažo je seveda v velikih samopostrežnih trgovinah, kjer so izdelki na ta način pač pripravljeni za prodajo. Vse lepo in prav, a zakaj morajo biti denimo piškoti zloženi na plastični podstavek, oviti s plastično folijo, vse skupaj pa tiči še v kartonasti embalaži? Ali pa zakaj so štiri jabolka postavljena na plastični podstavek in ovita s plastično folijo? Nabor izdelkov, ki bi jih bilo mogoče zapakirati manj obremenjujoče za okolje, je res velik, a dokler se ne bomo temu uprli kupci, se najbrž ne bo veliko spremenilo. Vprašanje je torej: ste pripravljeni spremeniti svoje nakupovalne navade in se v trgovino odpraviti s svojo embalažo?
V trgovski verigi Spar pravijo, da lahko kupci pri njih s svojo embalažo nakupujejo v mesnici, ribarnici in delikatesi, torej na oddelkih, kjer živila tehtajo in strežejo prodajalci, in sicer v vseh poslovalnicah Spar in Interspar ter Spar City. Z lastno embalažo pa si lahko vzamejo hrano tudi v restavracijah Interspar. Embalaža, ki jo stranka prinese s sabo, mora biti čista in nepoškodovana ter primerna za stik z živili.
Seveda so nezapakirana živila na voljo tudi na oddelku s sadjem in zelenjavo, kjer pa smo jih zaradi lažjega prenašanja navajeni polagati v vrečke, tudi ko to ni potrebno. Šop banan, cela melona ali lubenica, pa tudi buča se ne bodo prav nič poškodovali, če nalepko s ceno nalepimo neposredno na olup, ki ga pred uživanjem tako ali tako odstranimo in zavržemo. Druge vrste sadja in zelenjave pa lahko shranimo v vrečke za večkratno uporabo in tako pomagamo zmanjšati količino plastike. Po podatkih Eurostata se je sicer potrošnja lahkih plastičnih vrečk med letoma 2018 in 2022 zmanjšala za 29,4 odstotka, vendar jih v Sloveniji še vedno porabimo več od evropskega povprečja.
V Sparu pravijo, da je eden od glavnih ciljev njihove trajnostne strategije omogočiti kupcem bolj trajnostno nakupovanje in življenje. „Lani aprila smo skupaj z Ekologi brez meja izdali Sparov vodnik za trajnostno nakupovanje, ki je zakladnica okolju prijaznih nasvetov in koristnih informacij, kako lahko kupci v naših trgovinah nakupujejo trajnostno, in to po zaslugi ponudbe izdelkov in storitev, ki so jim v naših trgovinah na voljo,“ navajajo v Sparu.
Ena izmed trajnostnih možnosti nakupa je tudi nakup z lastno embalažo na vseh postrežnih oddelkih, o njem izobrazijo tudi vse zaposlene na oddelkih delikatese, mesnice, kruha in ribarnice, takoj ko pričnejo delati na oddelku. Nato to znanje osvežujejo večkrat letno, saj se zaposleni na oddelkih tudi menjajo. „O tem jih izobražujejo strokovni sodelavci, ki so odgovorni za pravila HACCAP in vse sveže oddelke. Prav tako so sodelavci v trgovinah ves čas seznanjeni z vsemi trajnostnimi novostmi tudi v okviru redne interne komunikacije, ki poteka na tedenski ravni,“ dodajajo v Sparu.
