Podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, zlasti pogosta sušna obdobja, ki jim sledi obilna količina padavin, postavljajo slovensko kmetijstvo pred vedno večje izzive. Daljše sušno obdobje je slovenskega kmeta pred izziv postavilo tudi letos. Ker poteka čas žetve, spomnimo, da je eden pomembnejših ukrepov za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal setev naknadnih posevkov in podsevkov. Ti igrajo ključno vlogo pri zaščiti tal ter izboljšanju njihove strukture.
Monokulturna pridelava koruze, žit in travnih mešanic brez vključevanja drugih posevkov na dolgi rok vodi v negativno humusno bilanco in zbitost tal, kar posledično pomeni večjo porabo goriva, potrebe po močnejši mehanizaciji in večje stroške obdelave. Prav zato je vključevanje naknadnih posevkov nujen ukrep za dolgoročno ohranjanje potenciala tal.
Lani je bilo požetih dobrih 55 tisoč hektarjev njiv
V letu 2024 je bilo po podatkih SURS s pšenico in piro posejanih 28.043 ha površin, z ječmenom 20.864 ha, s tritikalo 4.863 ha ter z ovsom in ržjo okoli 1.800 ha. Skupaj bo torej požetih kar 55.570 ha njiv, ki nudijo možnost za setev naknadnih posevkov, ki niso le ukrep za izpolnjevanje zahtev Sheme za okolje in podnebje iz Skupne kmetijske politike 2023–2027, temveč pomembno vplivajo na kakovost samih tal.
Ti posevki imajo več funkcij – lahko so namenjeni prehrani ljudi in živali ali pa služijo kot zeleni podor. Za prehrano ljudi se že tradicionalno uporabljajo ajda, proso, koleraba in repa. Zlasti ajda in proso sta zaradi hitre rasti in odpornosti na sušo zelo primerni za poletno setev. Strniščna repa, ki jo običajno kisamo, je nezahtevna, kar se tiče vlage, vendar zahteva dobro pripravo tal.
Naknadni posevki za prehrano živali
Na živinorejskih kmetijah so zaradi pomanjkanja krme posebej dragoceni naknadni posevki za prehrano živali. Pogosto se seje mnogocvetna ljuljka, ki zagotavlja obilno krmo, vendar v suši težko uspeva brez dodatka drugih kmetijskih rastlin. Tako jo je smiselno sejati v mešanici z deteljami, kot sta inkarnatka in aleksandrijska detelja, ki sta na sušo in vročino dosti bolj odporni, prednost detelj pa je tudi ta, da vežejo dušik in preprečujejo njegovo izpiranje. Za sušne razmere je izjemno primerna tudi sudanska trava, saj se odlično prilagaja vročini in suši, zato jo priporočamo za setev takoj po spravilu glavne kulture.
Pomembno skupino predstavljajo tudi rastline za zeleni podor – kot so oljna redkev, bela gorjušica in inkarnatka. Njihov globok koreninski sistem izboljšuje talno strukturo in omejuje razmnoževanje škodljivcev, kot so nematode.
Za dodatno korist opraševalcem so medovite rastline, ki se lahko sejejo samostojno ali v mešanicah – to so facelija, sončnice, ajda, ogrščica, različne detelje in druge.
Primeren čas, izbira rastlin, priprava tal
Za uspeh naknadnih posevkov sta ključna pravilen čas in način setve. Po spravilu glavnih kultur je priporočljivo čim prej obdelati tla in posejati izbrane rastline. Setev naj poteka ob prvem dežju po žetvi, ko so tla še dovolj vlažna. V zelo vročih poletjih lahko prezgodnja setev povzroči propad mladih rastlin, zato je pogosto bolj primerna setev v sredini avgusta, še posebej za travno-deteljne mešanice. Pri izbiri mešanic naj vsaj ena komponenta dobro prenaša sušo, saj s tem povečamo možnosti za uspešno pridelavo. Poleg časa in izbire rastlin pa imata ključno vlogo tudi tehnika setve in priprava tal.
Največji pomen pri setvi, še posebej v sušnem obdobju, ima minimalna obdelava tal ter valjanje posevkov takoj po setvi. Minimalna obdelava tal je dober ukrep proti izsuševanju, ki ohranja talno strukturo. Valjanje zagotovi dober stik semen s tlemi, zmanjša izhlapevanje vlage ter poveča možnost za enakomeren in hiter vznik. V sušnih letih je prav to pogosto odločilna tehnologija za uspešen vznik posevka.
Naknadni posevki tako niso le obveza v okviru kmetijskih okoljskih ukrepov, temveč so naložba v kakovost tal, prehransko varnost in trajnostno prihodnost kmetijstva. S pravilno izbiro rastlin, pravočasno setvijo ter z upoštevanjem osnovnih tehnoloških priporočil – predvsem valjanja in minimalne obdelave – lahko dosežemo dobre rezultate pri ohranjanju rodovitnosti tal in sledimo dobrim kmetijskim praksam.
