Velenje, 16. julija – Načrti za postavitev plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru v Šaleški dolini sprožajo burne razprave. V Šaleškem EKO gibanju poudarjajo, da podpirajo obnovljive vire, a nasprotujejo načinom, ki jih država uvaja brez javne razprave in soglasja lokalnega okolja. V imenu gibanja je odgovarjala krajinska arhitektka Kaja Flis.
Kako ocenjujete možne posledice postavitve PSE na Družmirskem jezeru na biodiverziteto? Kaj konkretno vas najbolj skrbi (npr. ptice, ribe, dvoživke)?
»Postavitev PSE na jezero bi imela daljnosežne posledice za vodni in obvodni ekosistem. Gre za območje z visoko biotsko raznovrstnostjo. Zabeleženih je bilo več kot 225 vrst ptic, 23 vrst rib, številne strogo zaščitene dvoživke, kot so veliki pupek, hribski urh in zelena rega ter kačji pastirji in sesalci.
50-odstotna pokritost jezerske gladine z umetnimi objekti bo zmanjšala svetlobo in s tem proizvodnjo kisika v vodi, vplivala na gnezdišča in selitvene poti ptic, spremenila kemično sestavo vode (zlasti z uporabo demineralizirane vode za čiščenje panelov) ter motila osmotsko ravnovesje rib in vodnih organizmov. Vse to v okolju, ki se po rudarskih posegih uspešno regenerira in se je življenje v njem razbohotilo v najlepši obliki biotske pestrosti. Takšen eksperiment na zdravem in živem ekosistemu ni upravičljiv.«
Ste predlagali alternativne lokacije za PSE, kot so degradirane industrijske cone v dolini? Bi jih HSE lahko pri odločitvah bolje upošteval?
»Ja, alternativne lokacije smo večkrat predstavili in tudi jasno povedali, da podpiramo uporabo obnovljivih virov. Čas je, da se nehamo sprenevedati in nehamo uničevati naravo v Šaleški dolini, ki je pri nas za industrijski razvoj že tako ali tako plačala največ. Edino možnost postavitve sončne elektrarne vidimo na območjih, kot so industrijska območja TEŠ, Premogovnika Velenje, Gorenja, parkirišča ter strehe v Šaleški dolini. Te površine presegajo površino, predvideno na jezeru, za več kot 400.000 m². Postavitev na njih bi bila bolj skladna z načelom previdnosti in cilji evropske okoljske politike.
A HSE je jasno povedal, da tak model zaenkrat »ni poslovno izvedljiv« – kar pomeni, da raje izbere lažjo, za njih cenejšo, a okoljsko dražjo pot: jezero. Okoljsko razliko v ceni bomo spet plačali ljudje, ki živimo tukaj. Vsekakor bombončki v obliki ureditve okolice jezera in postavitve objektov, kot je na primer obljubljena čolnarna, ki bi jo HSE tako ali tako moral zgraditi za svoje potrebe, nikoli ne bodo mogli pokriti stroškov škode, ki jo bomo povzročili naravi, in izgube priložnosti razvoja turistične ponudbe ob jezeru v njenem najboljšem potencialu.«
Kako se odzivate na trditve HSE, da gre za degradirano jezero umetnega nastanka in da bo območje zaščiteno vsaj 40 m od obale, paneli pa na gladini jezera neopazni?
...
Več vprašanj in odgovorov si preberite v aktualnem Našem času
