Velenje, 10. aprila – Ko se ozremo na 150 let dolgo tradicijo Premogovnika Velenje (PV), je jasno, da ni le podjetje, temveč pomemben simbol industrijske dediščine in razvoja Šaleške doline. Jubilej, ki ga praznujejo letos, ni zgolj zaznamovanje preteklosti, temveč tudi priložnost za razmislek o prihodnosti tega ključnega dejavnika slovenskega energetskega sistema.

Za vpogled v pomen jubileja in izzive, ki jih prinaša prihodnost, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje mag. Markom Mavcem, ki z velikim spoštovanjem in z odgovornostjo vodi podjetje skozi obdobje prehoda v nove energetske izzive.

Kakšni so vaši občutki, da ste na krmilu PV prav v času njegove visoke obletnice in dolge tradicije premogovništva v Šaleški dolini?

»Letošnje leto je za Premogovnik Velenje še posebej svečano, saj zaznamujemo 150-letnico začetkov rudarjenja v Šaleški dolini. Pred tem obdobjem je bila ta dolina povsem drugačna – predvsem kmetijska, središče podeželskega življenja, ob katerem je le nekaj rudarskih dejavnosti predstavljalo rahlo prisotnost industrije. Industrializacija Šaleške doline, mesta Velenje, se je začela prav z odkritjem in izkoriščanjem naravnih virov. Rudarstvo je na tem območju odprlo vrata številnim spremembam in priložnostim.
A začetki niso bili enostavni. Ko so prvi sloj premoga prevrtali, je bilo treba še desetletje trdega dela, da so lahko začeli z večjo proizvodnjo. Premogovnik je potreboval čas, da so pripravljeni rovi omogočili dostop do bogatih premogovih slojev, ki so nato zagotavljali temelje za nadaljnji razvoj premogovništva in spremljevalne industrije. Trud, predanost in potrpežljivost so omogočili, da so po desetih letih začele prihajati iz podzemlja prve industrijske tone premoga, kar je pomenilo resen korak v razvoju regije.«

Kakšen je PV v svojem 150. letu delovanja?

»V leto 2025 vstopamo s približno 1.800 zaposlenimi, od tega jih je več kot 1.000 v PV, v družbi HTZ nekaj čez 700, v Sipotehu 35 in v PLP 28 zaposlenih. Načrtujemo izkop v višini 1,8 milijona ton premoga, vendar se naš fokus seli na zahodni del premogovnika, predvsem pod Šoštanjsko jezero. Dele Jame Pesje priključujemo Jami Preloge. Prilagajamo načrte rudarjenja in število zaposlenih, da bomo do leta 2033 imeli ekipo, ki bo pripravljena na zaprtje premogovnika. Naša strategija je, da postopno zmanjšujemo število zaposlenih v PV (po naravnem odlivu, z odhodi v pokoj), hkrati pa investiramo v druge projekte, kot sta lesna industrija in obnovljivi viri. Tako bomo zagotovili nova delovna mesta in omogočili prehod brez velikih socialnih posledic.«

Kaj pa možnost podaljšanja datuma zaprtja premogovnika?

»Kljub temu da sem po poklicu in srcu rudar in si želim, da bi lahko letnico 2033 podaljšali, se zavedam, da bi do tega lahko prišlo le v primeru globalne energetske, politične ali gospodarske krize v Evropi, česar pa si najbrž nihče med nami ne želi. Podaljšanje bi pomenilo dodatne težave in negotovosti, tako v energetskem kot gospodarskem smislu. Če bi »letnico podaljšali«, bi morali prilagoditi naše proizvodne načrte, izdelati jamske proge in vse potrebne objekte, povečati število zaposlenih, morda tudi iz tujine – da bi lahko vse to izvedli, bi morali to vedeti najmanj pet let vnaprej, saj se jamskih delovišč in odkopov ne da izdelati čez noč, za to so potrebni meseci trdega dela.«

...

Celoten intervju je na voljo v Našem času.