Velenje, 27. februarja – MO Velenje bo v okviru Podnebno-energetske pisarne letos pripravila ciklus predavanj na področjih energije, mobilnosti, odpadkov in zelenega gospodarstva. Prvo predavanje je imelo naslov Trajnostna mobilnost in infrastruktura za e-mobilnost, o tem pa sta govorila Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in mag. Matej Meža, generalni direktor Mega M, d. o. o.
Boštjan Okorn je svojo predstavitev pričel s štirimi načeli trajnostnega načina življenja: zmanjšajmo porabo, ponovno uporabimo, reciklirajmo ter predelajmo, če ne gre drugače.
“Bi pa lahko besedo trajnost v slovenščino prevedli kot vzdržnost. To bi pomenilo, da res pomislimo, preden kaj kupimo, kako izdelek uporabljati ter da ga uporabljamo čim dlje,” je dejal Okorn.
Škodujemo sebi in okolju
Občinstvo je izzval z vprašanjem, kakšna je njihova mobilnost in katera prevozna sredstva največkrat uporabijo za pot na delo, po opravkih ali pa celo na počitnice. Po pričakovanju jih največ uporablja lastni avtomobil. “Da je temu tako, veliko prispevata tudi neurejena prometna infrastruktura in javni promet v Sloveniji, pa vendar lahko rečemo, da smo se malo tudi razvadili,” je dejal.
Še konec 90. let prejšnjega stoletja smo imeli dokaj urejen javni prevoz in veliko ljudi se je na delo vozilo z avtobusi. Ko pa se je splošni standard zvišal, smo začeli kupovati osebne avtomobile, tudi po dva na družino. “Zdaj je večina vzorcev mobilnosti povezanih z lastništvom avtomobila in mnogi potrošniki nimajo druge izbire, kot da potrebe po mobilnosti izpolnijo s tem. Slovenska gospodinjstva so v primerjavi z evropskimi že vrsto let na prvem mestu po porabi sredstev za mobilnost. Porabimo več kot 4.000 evrov na leto, kar je dobra petina vseh izdatkov,” je navedel podatke. Posledice so neučinkovit, drag, energijsko potraten sistem mobilnosti, ki je škodljiv za podnebje in javno zdravje.
Pri tem je industrija v tem času naredila velik korak naprej. Na eni strani se je velik del umazane industrije preselil iz Evrope ali pa je postala bolj čista, zato je zdaj največji onesnaževalec zraka promet.
“Spremenila se je urbanizacija, imamo razpršeno gradnjo v nemestnih okoljih, trgovine so se iz centra mesta, kjer ljudje živijo, premaknile na obrobja, kar pomeni, da smo pravzaprav primorani, da se v trgovine peljemo. Na drugi strani smo v državi veliko denarja vložili v gradnjo avtocesnega križa, a ob tem pozabili na hkratno gradnjo železnice. Prav ta avtocestni križ pa tudi pomeni, da je Slovenija najbolj tranzitna država za tovorni promet,” je dejal Okorn.
Kakšna rešitev so električni avtomobili?
“Zgraditi moramo infrastrukturo, spremeniti sistem. Navade se bodo spremenile, ko bo vse skupaj postavljeno tako, kot mora biti. Na splošno bi morale biti alternative preprosto bolje dostopne, že danes pa lahko vsak naredi nekaj pri sebi. Prevoze bolj optimiziramo, da se ne vozimo za nekaj sto metrov, da skušamo združiti poti. Ena od rešitev so tudi električni avtomobili. Absolutno pa je rešitev boljši javni prevoz, še zlasti vlak.”
Boštjan Okorn je za tem postregel s podatki o okoljskih stroških. Ljudje namreč dejansko ne vemo točno, kaj vse povzročamo, če sedemo v avtomobil, kaj, če v avtobus. Avtomobil praktično na vsake 3 do 4 leta za 10 odstotkov poveča svoj ogljični vtis s težo in površino, ki jo zaseda. “Avtomobil z bencinskim motorjem porabi na 100 km toliko energije, kot je povprečno slovensko gospodinjstvo v šestih dneh. Električni avtomobili pa porabijo 3- do 5-krat manj energije kot avtomobili, gnani na fosilna goriva.”
Polnilna infrastruktura zadošča potrebam
O e-mobilnosti je govoril Matej Meža. Trendi kažejo, da trg električnih vozil hitro raste, ta rast pa je neposredno povezana s politiko subvencioniranja. V Sloveniji imamo zdaj na cestah 16.000 e-vozil.
“Največjo rast ima Kitajska, za tem Evropa, ZDA zaostaja. K rasti prispeva tudi to, da je na voljo vedno več modelov avtomobilov, od cenovno dostopnih mestnih avtomobilov do luksuznih SUV-jev. Razvojno pa je ključnega pomena razvoj komponent. Izboljšuje se tehnologija baterij in povečuje se razvoj polnilne infrastrukture,” je povedal Meža.
Prav v tem ima pomembno vlogo tudi podjetje Mega M, ki je ponudnik celovitih storitev e-mobilnosti, lastne polnilne infrastrukture, omogoča pa tudi gostovanje na tuji polnilni infrastrukturi.
“V Sloveniji polnilna infrastruktura zadošča potrebam. Kamor koli boste potovali, ne boste ostali brez možnosti polnjenja avtomobila. Izzivi pa so menjava neustreznih polnilnic ter še večja avtomatizacija storitev oziroma čim bolj prijazna uporabniška izkušnja.”
Kot je dejal Meža, pri vsem izhajajo iz mobilne telefonije, na voljo je njihova mobilna aplikacija Mega Mobility. “Z njo lahko v realnem času preverite lokacijo, zasedenost in delovanje katerekoli polnilnice. Na interaktivnem spletnem zemljevidu poiščete najhitrejšo pot do najbližje proste polnilne postaje, pogosto obiskane polnilnice pa dodate na seznam priljubljenih.”
Kot napovedano, bodo v Podnebno-energetski pisarni v Kreativnem centru Čuk v Starem Velenju spomladi pripravili ciklus predavanj na področjih energije, mobilnosti, odpadkov in zelenega gospodarstva.
