Velenje, 25. februarja – “V imenu vseh šestih Gustlovih vnukov se vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu, iskreno zahvaljujem. Nobeden od nas šestih dedka ni poznal, razen najstarejše sestrične, saj smo se rodili po njegovi smrti. Smo si pa enotni, da nas je življenje prikrajšalo za izjemnega pripovedovalca pravljic in zgodb v otroštvu ter prijetnega sogovornika in vzgojitelja v najstniških letih in kasneje,” je med drugim dejala Majna Šilih, vnukinja Gustava Šiliha, ob predstavitvi knjige Gustav Šilih, kratka proza, pesmi in dramatika. Knjigo je izdala Knjižnica Velenje, uredila pa sta jo David Vidmar Čeru in Andreja Ažber, bibliotekarja na domoznanskem oddelku. Slednja je na dogodku v Knjižnici Velenje predstavljala knjigo, odlomke iz nje pa je brala Irena Zalar.

Topel in prijazen človek

“Čeprav je Gustl na večini objavljenih fotografij videti resno in strogo, te ne odslikavajo njegovega pravega značaja. Bil je samozavesten in galanten, a hkrati zelo topel, nasmejan in prijazen. Človek, ki je znal z vsakim vzpostaviti pogovor in vedno ustvariti ozračje, v katerem so se ljudje dobro počutili,” je svojega dedka opisala Majna, dodala pa besede iz sporočila še edine žive od treh Šilihovih otrok, hčerke Alenke, ki živi v Walesu.
“Moj oče je bil marsikomu znanec in prijatelj, številnim poklicni kolega, generacijam dijakov učitelj in vzgojitelj. Za nas tri, Marka, Nika in zame, pa je bil najboljši tata. Žal mi je, da danes (ob predstavitvi knjige, op. p.) nisem z vami, a se zahvaljujem vsem, ki ste imeli voljo in si vzeli čas, da ste v eni publikaciji združili velik del njegovega leposlovja, ki se ga je loteval s prav tako voljo in vnemo kot strokovnega pisanja in predavanj. Zagotovim vam lahko, da bi bil danes vesel zase in ponosen na vas.”

Gradivo od vsepovsod

“Gustav Šilih je naš rojak, bil je izvrsten pedagog, odličen literat in mi smo to hoteli izpostaviti z izdajo knjige, v kateri so predstavljena njegova dela, ki bodisi še niso bila objavljena bodisi so bila v zgodnejšem obdobju v različnih časopisih in revijah, eno delo je bilo celo uprizorjeno v gledališču,” je povedala Andreja Ažber.
Zanimiv je nastanek knjige, saj so avtorjem v roke prišli rokopisi, tipkopisi pisatelja, ki so bili razpršeni po različnih inštitucijah. “Nekaj jih je bilo v muzeju, nekaj smo mi imeli še v neobdelanem fondu in potem je še Nataša Gorlov Verdev, tajnica na OŠ Gustava Šiliha v Velenju, prinesla sveženj najdenega materiala … Takrat se je porodila ideja, da je zdaj pa že čas, da uredimo Šilihovo zbrano delo,” je povedala Ažber.
Avtor knjige je torej Gustav Šilih, komentarje sta prispevala Andreja Ažber in David Vidmar Čeru, jezikovni pregled je delo Špele Mlinar, knjigo pa je oblikoval Stane Hafner. “Zelo nam je pomagala tudi Šilihova vnukinja Majna, ki je prinesla svežnje rokopisov iz družinske zapuščine,” je še dejala Ažberjeva.

Knjiga za sladokusce

“Ocenjujem, da je to poklon znamenitemu Velenjčanu, literatu in seveda velikemu pedagogu, čigar smernice v pedagoškem procesu v Sloveniji še danes močno veljajo,” pa je izid knjige komentiral direktor Knjižnice Velenje Drago Martinšek. Poudaril je še, da je bil Šilih tudi vojak, Maistrov borec, zavedni Slovenec, ki smo se mu kot domačinu v Velenju poklonili s talno spominsko ploščo na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša, in s poimenovanjem osnovne šole po njem.
“Gustav Šilih se je rodil leta 1893 in umrl leta 1961, zato je leta 2021, ob 50-letnici njegove smrti, cela generacija velenjskih, šoštanjskih in šmarških otrok dobila v dar njegova romana Beli dvor in Nekoč je bilo jezero v posodobljeni jezikovni obliki. Mislim, da ga sprejemajo kot zanimivega pisca, ki ima lep, tekoče berljiv jezik in je zanimiv tudi s tega vidika, ker goji privrženost svojem otroštvu in mladosti, ki ju je preživel v Velenju, v Šaleški dolini. Knjiga njegovih zbranil del pa je namenjena predvsem sladokuscem in strokovni javnosti ter seveda tistim, ki bodo znali iz tega opusa Gustava Šiliha potegniti še marsikaj tistega, česar do zdaj niso vedeli,” je knjigi na pot še dejal Drago Martinšek.